Informacijski pooblaščenec je v sporočilu o zaključku inšpekcijskega nadzora ugotovil, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) z objavo podatkov prejemnikov honorarjev in avtorskih in podjemnih pogodb v aplikaciji Supervizor zasledovala zakoniti namen preglednosti delovanja javnega sektorja, pri tem pa ravnal tudi v skladu z načelom sorazmernosti.
Je pa IP v inšpekcijskem nadzoru zasledil tudi nekatere nepravilnosti pri pridobivanju transakcijskih računov prejemnikov. Ugotovil je, da je bila pravna podlaga za pridobivanje transakcijskih računov vzpostavljena šele 4. marca letos, ko je KPK začel s sistemsko preiskavo izplačil honorarjev.
Od uprave za javna plačila pa bi KPK takrat lahko prejel le podatke od 4. marca 2005 naprej, saj je rok hrambe podatkov pri omenjeni upravi 10 let. Zato je moral KPK med postopkom nadzora aplikacijo prilagoditi tako, da podatkov pred omenjenim datumom ne objavlja več. Ostajajo pa javni vsi podatki po 4. marcu 2005.
Obenem je IP med drugim ugotovil, da obstaja sum, da je KPK od uprave za javna plačila pridobivala podatke o transakcijskih računih drugih posameznikov, ki so preko uprave za javna plačila prejeli druga izplačila, zato je začel nov postopek inšpekcijskega nadzora. V njem bo ugotavljal zakonitost zbiranja ter nadaljnje obdelave tudi teh osebnih podatkov.
Na KPK so v odzivu na mnenje IP potrdili, da so že med inšpekcijskim nadzorom odpravili pomanjkljivosti Supervizorja. Večina podatkov v aplikaciji tako ostaja nespremenjena, so zapisali.
Skladno z argumenti IP so se na KPK odločili, da bodo prikaz podatkov o prejemkih fizičnih oseb omejili na obdobje zadnjih deset let, zaradi načela sorazmernosti pa bodo mejo za objavo podatkov za zdaj znižali na 150.000 evrov.
Obenem pa so v Supervizorju od danes dostopni podatki o transakcijah 171 novih fizičnih oseb z navedenimi prejemki. Podatki se bodo odslej posodabljali tako, da bodo dodane nove osebe, katerih transakcije bodo presegle vrednost 150.000 evrov. Podatki zanje bodo na voljo do konca meseca, v katerem bo desetletna vsota prejemkov padla pod 150.000 evrov, so še navedli na KPK.
Na Univerzi v Ljubljani pa so na drugi strani opozorili na nelogičnosti v mnenju IP. Kot so zapisali, je KPK pravno podlago za pridobivanje omenjenih podatkov pridobila z uvedbo sistemske preiskave izplačil honorarjev 4. marca letos. "Dejstvo je, da je objava zgolj posledica obdelave osebnih podatkov v t. .i. zaledni zbirki KPK, v katero so bili osebni podatki po ugotovitvah informacijskega pooblaščenca pridobljeni nezakonito. Nezakonito pridobljeni osebni podatki pa ne morejo biti zakonito objavljeni," opozarjajo na univerzi.
Od IP zato pričakujejo "uvedbo ustreznih prekrškovnih postopkov in odločbo o ukrepih glede zaledne zbirke, ki jo je s prisvajanjem osebnih podatkov KPK ustvarila in jo še naprej obdeluje".
V odzivu univerza tudi opozarja, da KPK po uvedbi preiskave po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije "nima pravnega temelja za objavo podatkov posameznikov, ki so v fazi preiskave". "KPK lahko svoje mnenje, ki lahko vključuje tudi osebne podatke, objavi le skupaj z odgovorom obravnavane osebe, potem, ko je tej osebi dala možnost udeležbe v postopku. Ker gre za 'sistemsko preiskavo', se postavlja vprašanje, ali KPK lahko pridobiva osebne podatke in jih objavlja," navajajo.
Na univerzi sicer napovedujejo, da bodo o nadaljnjih svojih ukrepih razmislili, od pooblaščenca pa pričakujejo "predvsem uvedbo ustreznih prekrškovnih postopkov, skladno z ugotovitvijo o nezakonitosti tako obdelave osebnih podatkov v zaledni zbirki, kot posledično tudi nezakonite objavo osebnih podatkov, ki so starejši od desetih let".
Pričakujejo tudi "podajo kazenske ovadbe, zaradi nezakonite javne objave osebnih podatkov oziroma zaradi zlorabe pooblastil s strani KPK". Prepričani so namreč, da je z objavo osebnih podatkov številnim posameznikom nastala nepopravljiva škoda.
Podatki o prejemnikih honorarjev so v Supervizorju postali dostopni v začetku marca. Podatki so pokazali, da so bili med največjimi prejemniki honorarjev nekateri profesorji Fakultete za upravo, Ekonomske fakultete in Fakultete za organizacijske vede.
Seznam največjih prejemnikov sredstev institucij javnega sektorja po avtorskih in podjemnih pogodbah je sicer po današnji posodobitvi podatkov drugačen od tistega z marca letos. Še vedno sicer na njem vodi sodni tolmač Abdulaziz Počinka.
Nekdanja ministrica Stanka Setnikar Cankar je z drugega zdrsnila na četrto mesto. Še nižje po lestvici sta se znašla profesor Fakultete za upravo Srečko Devjak, ki je bil marca na četrtem mestu, po posodobljenih podatkih pa je na 26. mestu, ter profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani Maks Tajnikar, ki je marca zaključeval deseterico, danes pa je na 25. mestu.
