EU in njenih šest vzhodnih sosed - Gruzija, Ukrajina, Moldavija, Belorusija, Armenija in Azerbajdžan - so partnerstvo zagnale maja 2009 v Pragi ob enakih interesih in izzivih, ki ga ženejo in ovirajo danes.
Novembra 2013 je partnerstvo močno udarila odločitev tedanjega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki si je pod vplivom Kremlja pet pred dvanajsto premislil o podpisu sporazuma o krepitvi vezi med EU in Ukrajino.
To je sprožilo ukrajinsko krizo in zaostrilo odnose z Rusijo, ki so zdaj na najhladnejši točki po hladni vojni, ter postavilo pod vprašaj smisel vzhodnega partnerstva in izpostavilo nujnost reforme evropske sosedske politike.
V tem naelektrenem vzdušju, v senci ukrajinske krize in zaostrenih odnosov z Rusijo, je šest let po zagonu partnerstva EU in šestih bivših sovjetskih republik ambicija vrha danes in v petek v Rigi prepričati, da to še živi in deluje.
EU želi to ambicijo uresničiti z majhnimi koraki krepitve sodelovanja v sklopu diferenciranega pristopa, ne da bi pri tem preveč obljubila Ukrajini, Gruziji in Moldaviji ter preveč vznemirila sosede sosed Rusije.
Voditelji so ob prihodu poudarjali, da vzhodno partnerstvo nikakor ni uperjeno proti Rusiji. Kot je poudaril Tusk, to ni lepotno tekmovanje med Rusijo in EU. A obenem je izpostavil, da lepota je pomembna.
"Če bi bila Rusija nekoliko mehkejša, bolj očarljiva in privlačna, ji morda ne bi bilo treba svojih pomanjkljivosti nadomeščati z destruktivno, agresivno in ustrahovalno taktiko proti svojim sosedam," je poudaril Tusk.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je izpostavila, da vzhodno partnerstvo ni sredstvo za ekspanzijo EU, temveč zgled tega, kako se EU razlikuje od Rusije, saj sprejema to, da želijo njene partnerice po različnih poteh.
Partnerstvo EU in njenih šestih vzhodnih sosed ima smisel, sploh v kriznih časih je pomembno krepiti sodelovanje, ki pa ni uperjeno proti Rusiji ali kateri drugi državi, je poudaril slovenski premier Miro Cerar.
Eno ključnih vprašanj v odnosu med EU in vzhodnimi partnericami je perspektiva njihovega članstva v uniji. Ukrajina, Gruzija in Moldavija želijo jasno perspektivo, ki pa je EU iz notranjih razlogov in zaradi Rusije ni pripravljena ponuditi.
"Dejstvo je, da položaj vzhodnih partneric ni enostaven, želele bi več spodbude od EU, a EU mora biti realna, ne sme obljubljati nečesa, česar ne more izvršiti," je poudaril slovenski premier.
"To je proces številnih malih korakov, tu in tam s kakšnim velikim in na tega velikega je treba čakati in pripraviti teren," je poudaril Cerar. Tokratni vrh je tako po njegovih besedah priložnost, da se z manjšimi koraki krepi vezi in pripravi teren za nek večji premik, ki morda pride v prihodnosti.
"Sam zelo pazim na to, kakšne izjave dajem v zvezi z Ukrajino, krizo v Ukrajini ter nadaljnjim širjenjem in razvojem EU, kajti besede so pomembne, vsaka nepremišljena obljuba je lahko čez nekaj let veliko razočaranje," je še poudaril Cerar.
Drugi pomemben vidik je vizumska liberalizacija. Gruzija in Ukrajina želita jasne zaveze, EU je previdna in izpostavlja, da je treba najprej izpolniti merila.
Gruzija in Ukrajina morata izpolniti ustrezne pogoje, potem bo tudi zanju vizumska liberalizacija mogoča, je poudaril tudi slovenski premier, ki verjame, da bo EU v prihodnjih letih odpravila vizumsko obveznost za ti državi.
Ob robu vrha vzhodnega partnerstva v Rigi se je pred kratkim začel mini vrh o Grčiji. Grški premier Aleksis Cipras se je sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Francoisom Hollandom.
Hollande je ob prihodu poudaril, da v Rigi ne bodo sprejeli odločitev o Grčiji, saj Nemčija in Francija ne odločata za celotno Evropo, lahko pa ti pogovori olajšajo prizadevanja, da evroskupina dogovor doseže v zaželenem roku, torej do konca meseca ali v začetku junija.
Slovenski premier je bil kljub temu znova kritičen, da so takšni ožji sestanki neproduktivni in nekorektni, saj so vse države v EU enakopravne in v tem duhu bi bilo treba obravnavati tudi Grčijo.
Premier upa in si želi, da bodo Grčija in mednarodni posojilodajalci dosegli kompromis o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč, ne želi pa si takih kompromisov ali ravnanj, ki bi porušili načelo enakopravnega obravnavanja v EU oziroma odstopali od skupnih načel in temeljev.
Odmevnih sporočil z nocojšnjega mini vrha o Grčiji sicer ni pričakovati, saj v EU vseskozi poudarjajo, da je treba dogovor doseči na tehnični ravni v okviru bruseljske skupine in nato na ravni evroskupine, torej finančnih ministrov držav v območju evra.
Poleg grškega v Rigi odmeva tudi britansko vprašanje. Britanski premier David Cameron naj bi vrh v Rigi, svoje prvo srečanje z evropskimi kolegi po vnovični izvolitvi, izkoristil za pogovore o reformah unije, ki jih želi pred referendumom o članstvu Velike Britanije v uniji.
A konkretne razprave o britanskih zahtevah tokrat še ne bo. Zagon pogajanj med EU in Veliko Britanijo se namreč pričakuje na junijskem vrhu unije v Bruslju.
