Namestnik varuhinje Tone Dolčič je na novinarski konferenci dejal, da je problem v zakonodaji, sprejeti v času ministra Ivana Svetlika. "Izhaja namreč iz tega, da so vsi prosilci za socialne pomoči morebitne barabe, ki jih je treba najprej razkrinkati, potem pa ugotoviti, kdo zares potrebuje pomoč," je dejal Dolčič. Dodal je, da pri varuhu ocenjujejo, da s takšno hipotezo sistema socialne varnosti ni mogoče graditi.
Ministrstvo za delo so opozarjali na težave od sprejetja zakonodaje v začetku leta 2013, a do želenih sprememb ni prišlo. Zato so se odločili, da se obrnejo na ustavno sodišče.
Varuh izpodbija določbo, po kateri se preživnina otroka šteje v prihodek družine do zneska minimalnega dohodka. Menijo, da bi bilo smiselno določiti drugače, da se preživnina do nekega zneska ne bi vštevala v prihodke družine in bi bila namenjena izključno potrebam otroka.
Po besedah svetovalca pri varuhu Lana Vošnjaka je ustavno sodišče leta 2006 za takrat veljavno določbo zakona, po katerem se je celotna preživnina otroka štela v prihodek njegove družine, ugotovilo, da ni skladna z ustavo. Opozorilo je, da je treba ločiti, kaj je del preživnine, ki je nujno potreben za preživljanje otroka, in kaj del, ki se lahko nameni za skupne potrebe družine (stroški stanovanja, ogrevanje, prehrana ...).
Po spremembi zakon določa, da se preživnina otroka šteje v prihodek družine le do zneska minimalnega dohodka, kar je nekaj manj kot 190 evrov. Kot je pojasnil Vošnjak, to pomeni, da mora otrok iz tega zneska preživljati ostale družinske člane, ki so lahko starši, v ekstremnih primerih pa celo polnoletni polbratje in polsestre.
Ker pa je po podatkih ministrstva skoraj 87 odstotkov vseh preživnin nižjih od 200 evrov, velika večina vseh preživnin ne dosega zneska minimalnega dohodka in gredo torej celotne preživnine v prihodek družine. Ureditev je torej praktično enaka, kot je bila prej, ko je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost, ugotavlja Vošnjak.
Druga izpodbijana določba je vezana na ugotavljanje obstoja izvenzakonske skupnosti. Kot je navedel Vošnjak, je veljavna zakonodaja vpeljala obrnjeno dokazno breme: za osebi, ki imata skupnega otroka, se šteje, da živita v izvenzakonski skupnosti, da temu ni tako, pa morata dokazovati. A, kot opozarja Vošnjak, je obrnjeno dokazno breme v pravu velika izjema. Tak poseg pa je absolutno nesorazmeren z varovano dobrino. Pri varuhu opozarjajo, da ima država na voljo sredstva za ugotavljanje dejanskega stanja, pa tudi kazenski pregon tistih, ki bi goljufali.
Izpodbijajo tudi odločbo, ki ureja ugotavljanje dohodka za samostojne podjetnike. Če so dejavnost šele začeli opravljati ali je njihov mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se namreč kot njihov mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače.
Kot je opozoril Vošnjak, pri tem ni niti pomembno, koliko dejansko zaslužijo. V različnih obrazložitvah ministrstva se sklicujejo, naj posameznik, če ne more zaslužiti dovolj denarja, s. p. zapre. A kot pravijo pri varuhu, je ustavno sodišče v podobni zadevi, ko je odločalo o pravici do brezplačne pravne pomoči, že ugotovilo, da takšna predpostavka ni skladna z ustavo.
Prav tako ustavnemu sodišču v presojo pošiljajo določbo pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči.
Zakon je namreč določil, da se kot vrednost lastniških deležev gospodarskih družb upošteva tržna vrednost, po pravilniku pa se vprašanje, kakšna je vrednost družbe, rešuje z vpogledom v sodni register. Pravilnik torej določa nekaj drugega od zakona, je dejal Vošnjak in dodal, da tako nekomu ni omočeno, da bi recimo dokazal, da je njegova družba tik pred stečajem, da že nekaj let na račun ni imela priliva, itd.
Varuh sodišču predlaga, da do končne odločitve zadrži izvajanje spornih določb, saj te že povzročajo nepopravljive in težko popravljive negativne posledice za pravice otrok - preživninskih upravičencev in posameznikov, ki si z delom ne morejo zagotoviti zadostnih sredstev za premoženje.
