Strategijo je pripravilo ministrstvo za javno upravo, vlada pa jo je, kot so objavili na spletnih straneh ministrstva, sprejela na današnji seji. Kot so pojasnili, je razvoj javne uprave nujen tudi zaradi vsako leto slabše uvrstitve Slovenije na različnih mednarodnih lestvicah konkurenčnosti.
S strategijo želijo, kot so zapisali v njenem uvodu, pripomoči k boljšemu okolju za državljane in gospodarstvo ter k dvigu družbene blaginje in konkurenčnosti celotne države. Strategija pa je tudi pogoj za dostop do sredstev iz strukturnih skladov EU.
Izhodišča za pripravo strategije je vlada sprejela aprila lani. Ministrstvo je tako zdaj pripravilo končni predlog, ki upošteva tudi predloge iz javne razprave in ga je strateški svet potrdil konec marca. Na podlagi strategije mora ministrstvo do konca junija pripraviti tudi akcijski načrt za leti 2015-2016.
Učinkovitost in kakovost dela javne uprave želijo povečati s povezovanjem in združevanjem
Prvi od navedenih ciljev v strategiji je racionalna organizacija javne uprave. Kot so pojasnili, namreč tudi iz študije OECD izhajajo ugotovitve o pomanjkanju povezav med strateškim in sektorskim načrtovanjem ministrstev. To se kaže v neučinkovitem razvoju in izvajanju ključnih državnih horizontalnih politik ter v premalo učinkovitem usklajevanju med posameznimi ministrstvi, so navedli.
Večjo učinkovitost in kakovost javne uprave želijo doseči s povezovanjem in združevanjem skupnih strokovnih in pomožnih služb. Tako bodo najprej opravili analizo finančnih in kadrovskih virov, nalog in pristojnosti več kot 180 subjektov z območnimi enotami, nato pa bodo združili nekatere funkcije sorodnih organov na državni in teritorialni ravni, ki so trenutno razpršene po organizacijah.
Po njihovih navedbah je v t. i. centru vlade smiselno tesneje povezati centralne in strateške funkcije, ki jih trenutno opravlja več organov. Na teritorialni ravni pa se predvideva vzpostavitev upravnih okrajev kot enotne regijske strukture organiziranosti uprave.
Strategija med drugim predvideva, da se za povezavo strateških načrtov in prednostnih nalog vlade uvede programski proračun, in sicer tudi za vse proračunske uporabnike ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po njihovih navedbah sta potrebni celovitost politik na nacionalni ravni ter usklajena vzpostavitev finančnih in vsebinskih okvirov z regionalno in občinsko ravnjo.
Kot so navedli, morajo biti v proračun države oziroma lokalnih skupnosti in finančne načrte ustanov primerno vključeni tudi projekti v javni upravi. Uvedba projektnega načina dela v javni upravi bo postopna, saj pomeni precejšen odmik od sedanjega načina dela, hkrati z njo bo vzpostavljen tudi stalen nadzor nad delovanjem organov, so pojasnili. Tako je predvidena vzpostavitev orodja in nosilnega organa za krovni nadzor nad izvajanjem projektov, denimo vladna projektna pisarna.
Do prihrankov s skupnim javnim naročanjem in centraliziranim upravljanjem premoženja
V dokumentu napovedujejo reformo nacionalnega sistema javnih naročil. Postopke javnega naročanja je treba po njihovih navedbah poenostaviti in pospešiti. Tako predvidevajo tudi zagotovitev informacijsko podprtega okolja za izvedbo elektronskega javnega naročanja.
Letos se je že začelo izvajati skupno javno naročanje v zdravstvu, v prihodnje pa naj bi se to še razširilo. Kot so utemeljili, se s skupnim javnim naročanjem povečujejo neposredni prihranki zaradi ekonomije obsega in posredni prihranki zaradi izvedbe postopka oddaje javnega naročila na enem mestu za več naročnikov.
Za gospodarnejše ravnanje s stvarnim premoženjem države sta predvideni centralizacija ravnanja z nepremičninami države in zagotovitev evidence nepremičnin v lasti države ter nepremičnin v najemu. Slednje bo predstavljalo tudi informacijsko podporo za nadzor nad stroški upravljanja in najema nepremičnin, izdelali pa bodo tudi predlog selitvenih načrtov.
Glede na napovedi bo Slovenija na ravni celotnega javnega sektorja vpeljala prenovljen sistem upravljanja človeških virov in njihovega ustreznega nagrajevanja. Izvedli bodo sistemsko nadgradnjo sistema plač in krepili usposobljenost javnih uslužbencev, da bi povečali njihovo učinkovitost. "Vrednotili bomo rezultate dela in ne delovnega mesta," so napovedali.
Med cilji tudi transparentno delovanje in enotna kontaktna točka za uporabnike
Za cilj so si zadali tudi izboljšanje zakonodajnega okolja. Kot predvidevajo, se bo do leta 2020 zmanjšal obseg predpisov za deset odstotkov, s čimer bodo zagotovili večjo preglednost in enostavnost zahtev, ki jih zakonodaja nalaga gospodarstvu in državljanom.
V okviru projekta e-predpisi bodo razvili celostno in sistemsko ureditev zakonodajne sledi, tako da bo zakonodajni predlog dostopen in sledljiv. Uporabniku bodo na voljo tudi podatki, kdo se vključuje v sprejemanje zakona skozi lobistične stike ali stike z interesnimi skupinami, poročanje o lobističnih stikih pa bo avtomatizirano in neposredno povezano s Komisijo za preprečevanje korupcije.
Da bi dosegli cilj transparentnega delovanja organov, bodo nadgradili aplikacijo Supervizor, v katero bodo predvidoma vključili tudi podatke o e-računih, prekrškovnih vpisnikih in porabi evropskih kohezijskih sredstev. Prav tako predvidevajo objavo zbirk podatkov pristojnosti ministrstev na portalu odprtih podatkov.
Za vse uporabnike storitev javne uprave pa načrtujejo vzpostavitev enotne kontaktne točke. Tako bodo postopoma ukinili predstavitvena spletna mesta državne uprave ter državne portale združili v en portal.
Da bi dosegli ničelno toleranco do kršitve integritete v javnem sektorju, bodo zaposlene sistematično usposabljali s področja integritete in preprečevanja korupcijskih tveganj in vzpostavili enotni nacionalni register tveganja za celotni javni sektor. Napovedujejo pa tudi posodobitev inšpekcijskega nadzora, s katero želijo izboljšati učinkovitost inšpektorjev.
