Za predlog novele, ki jo je pripravila SDS, jih je od 75 prisotnih poslancev glasovalo 73, proti ni glasoval nihče. Za sprejetje zakona je bila potrebna dvotretjinska večina.
Simona Kustec Lipicer (SMC) je v obrazložitvi glasu spomnila na lanske zaplete pri imenovanju komisarskega kandidata. Novela zakona je poskus, da podobne dogodke v prihodnosti preprečimo tudi s odpravljanjem demokratičnega primanjkljaja v procesu, je dejala.
Pomemben prispevek k zmanjševanju demokratičnega deficita je omenil tudi Jožef Horvat (NSi). V tej luči je izpostavil lizbonsko pogodbo, ki daje nacionalnim parlamentom večjo moč. Rešitev, kakršno so pripravili v Sloveniji, po njegovih besedah že uporabljajo v nekaj drugih evropskih državah.
Je pa po prepričanju Kustec Lipicerjeve sprejetje novele obenem dokaz, "da se da, če se hoče" - da je torej mogoče s skupnimi močmi iskati in najti kompromis za dobro države.
Do predloga so bili danes kritični zgolj v poslanski skupini ZaAB. Kot je dejal Jani Möderndorfer, bo po novem o kandidatu tako kot doslej odločala politična večina, "le da parlament želi prevzeti tisto nalogo, ki jo v večini evropskih držav opravlja izvršna veja oblasti". Od sprememb nas bo "bolela glava", je dejal. Predvsem se mu zdi nesmiselno, da bo v DZ zaslišan kandidat, za katerega se sploh še ne bo vedelo, kateri resor mu bo zaupan.
Predlog novele je bil deležen načelne podpore poslanskih skupin že na seji DZ v začetku meseca. Predstavnik predlagateljev, Anže Logar (SDS), je danes spomnil, da je prvo branje razkrilo nekatera razhajanja, ki pa so jih na odboru DZ za zadeve EU uskladili.
Podpredsednik odbora Jožef Horvat (NSi) je pojasnil, da je odbor 10. aprila sprejel dva amandmaja, nato pa tudi v celoti podprl predlog novele.
Ta sedaj določa, da se kandidat, ki ga vlada predlaga na redni seji, predstavi pristojnemu odboru DZ, ki o njem glasuje in poda mnenje z obrazložitvijo ter ga pošlje vladi. To mnenje za vlado ni zavezujoče.
Poleg tega predvideva, da se postopek izbire kandidata smiselno uporablja tudi za predlaganje slovenskega predstavnika na Evropskem računskem sodišču in v upravnem odboru Evropske investicijske banke.
Svoj predlog amandmaja je predstavila tudi Združena levica, a ga nista potrdila niti odbor niti danes DZ.
Kot je danes dejal Luka Mesec (ZL), so želeli spremembe, ki jih sicer podpirajo, narediti še odločnejše. Glede na njihov predlog bi se DZ seznanil z več kandidati vlade za evropskega komisarja, nakar bi vsi poslanci o njih tudi glasovali. Izmed potrjenih bi vlada sama izbrala najprimernejšega.
Državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragoljuba Benčina je vnovič potrdila, da vlada podpira novelo zakona, pozdravlja pa tudi rešitev, da vlada DZ predlaga le enega kandidata, ki se nato predstavi OEU. Kot pomembno je izpostavila, da odločitev o slovenskem kandidatu sprejme Slovenija in ne predsednik Evropske komisije.
Na vladi se tudi strinjajo, da se postopek izbire kandidata smiselno uporablja tudi za predlaganje predstavnika na Evropskem računskem sodišču, saj je to "edina institucija EU, za katero imenovanje nacionalnega predstavnika ni zakonsko urejeno".
Ima pa vlada izrazila pomisleke glede postopka pri imenovanju v upravni odbor Evropske investicijske banke, saj da ne gre za klasično institucijo EU in tako imenovanje ni predmet tega zakona.
Novelo zakona je pripravila in v parlamentarni postopek 10. februarja vložila skupina poslancev SDS, da bi preprečili morebitne prihodnje zaplete pri imenovanju kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Postopek v slovenskem pravnem redu namreč do zdaj ni bil urejen.
