Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v nadzoru nad zaposlitvijo Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva ugotovila, da sta Fišer in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar ravnala koruptivno, ker sta s kršenjem zakonodaje Škrlecu z imenovanjem omogočila nepremoženjsko korist.
Iz Državnotožilskega sveta so danes sporočili, da zaradi zahtevnosti in resnosti obravnavane zadeve poročila ne bo mogoče pripraviti do seje, ki je sklicana za 22. aprila, zanesljivo pa bo to mogoče do naslednje seje, ki bo maja.
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je namreč od predsednice Državnotožilskega sveta zahteval pripravo poročila "o zatrjevanih kršitvah" predpisov, kar naj bi storil Fišer.
Da je zadeva resna, ima resen odziv v javnosti in je prav, da jo oceni Državnotožilski svet, pa meni predsednik vlade Cerar. Želi si, da bi do odločitev prišlo prej kot maja, "saj je v primeru takšnih kršitev, s takim javnim pomenom, pomembno, da se pristojni organi odzovejo čim prej".
"Vsakič, ko pride do kršitve s strani institucije ali predstojnika pomembne državne institucije, je to zadeva, ki odjekne v javnosti in ima ne le dejanski, pač pa tudi simbolen pomen za pravno državo in področje, ki ga ta oseba opravlja," ugotavlja Cerar. S tem je Cerar, ki je spregovoril na današnji obeležitvi dneva ljubljanske pravne fakultete, odgovoril na vprašanje, kako afera Fišer vpliva na ugled pravosodja.
Če ima predsednica sveta za to, da bi se o tem izrekli šele maja, res utemeljene razloge, jih bo morala predstaviti javnosti, je Cerar dejal v izjavi novinarjem ob robu slovesnosti na fakulteti. Se pa obenem strinja, da je treba tudi Državnotožilskemu svetu dopustiti možnost, da oceni, koliko priprave potrebuje za odločitev.
Kot predsednik vlade pa Cerar v tem postopku nima neposredne vloge, zato po njegovih besedah ni primerno, da bi se v tej fazi opredelil tudi glede morebitnih sankcij. A obenem Cerar opozarja, da ne v tem in nobenem drugem primeru ne smemo dopustiti, da prevlada histerija - in to se v Sloveniji po njegovih besedah redno dogaja - da se takoj, ko nekdo zagreši napako, zahtevajo radikalne sankcije.
Tudi glede morebitne spremembe zakonodaje, ki zadeva postopke imenovanja ali razrešitve generalnega državnega tožilca, se za zdaj ne želi izrekati. Če pa bo prišlo do te razprave, ki jo aktualni primer lahko sproži, pa bo s pomočjo preučitve primerjalnih ureditev in dosedanje prakse tudi to ocenil, je še danes zagotovil Cerar.
"Treba je ugotoviti, kako huda je kršitev in kakšne so posledice ter upoštevaje vsa dejstva oceniti, kakšna naj bo ustrezna sankcija, ki mora biti sorazmerna teži in posledicam dejanja," je opozoril.
Danes so se oglasili tudi v izvršilnem odboru Društva državnih tožilcev Slovenije, kjer pravijo, da Fišer na podlagi njegovega dosedanjega dela uživa njihovo polno zaupanje. Ob tem opozarjajo, da komisija za preprečevanje korupcije obravnava sum korupcije v postopku, ki ni primerljiv z zahtevami in standardi kazenskega postopka.
Nekdanji pravosodni minister Zalar pa opozarja, da je KPK končne ugotovitve v zadevi Škrlec sprejel v nezakoniti sestavi dveh članov, tretji članici KPK Almi Sedlar pa je bilo onemogočeno sodelovanje pri odločanju. Na KPK odgovarjajo, da je senat po zakonu sklepčen ob prisotnosti dveh članov, Sedlarjeva pa da je svojo izločitev predlagala sama.
Zalarja tudi moti, da mu "v nasprotju z določbami zakona o upravnem postopku" kot obravnavani osebi KPK ni "niti poskusila vročiti ugotovitev", objavljenih na spletni strani. Po pregledu spisa pri KPK Zalar tudi ugotavlja, da se v njem "nahaja več dokumentacije o političnih pritiskih Vinka Gorenaka na KPK kot listin, ki jih je KPK uporabila kot dokaz".
Komisija je po njegovi oceni brez zakonskega pooblastila in v nasprotju s postopkovnimi navodili vrhovnega sodišča izvajala tajni dokazni postopek. Pogovor s pričami, ki jih je predlagal Zalar, je namreč po njegovih informacijah opravljala na prostem v eni od ljubljanskih kavarn. Zmotilo pa ga je tudi, da ga KPK ni zaslišala kot osebo, ki je obravnavana zaradi korupcije, čeprav ji je podal takšen dokazni predlog.
Na KPK so Zalarjeve očitke o nezakonitostih zavrnili. Kot so pojasnili, Zalarju ugotovitev iz poročila niso posredovali in jih tudi ne bodo. Skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije in odločitvijo senata so namreč objavljene na spletni strani komisije. Na očitek, da KPK Zalarja ni zaslišal, pa odgovarjajo, da po zakonu komisija "lahko opravi razgovor z obravnavanimi osebami".
Navedb, da naj bi bila v spisu KPK dokumentacija o političnih pritiskih poslanca SDS Gorenaka na KPK, na komisiji niso komentirali.