Okrožna državna tožilka Andreja Žvanut je po umiku obtožbe zoper Delićevo zaradi izdaje tajnih podatkov pojasnila, da je postopek vendarle pokazal, da so sporni podatki v člankih, s katerimi je novinarka razpolagala, ustrezali podatkom Sove ter so bili Delićevi posredovani protipravno. "Sporne podatke je lahko dobila le od tistih, ki so jih zbirali," je navedla tožilka. Ob tem po njenih besedah ostajata odprti dve vprašanji: kako ji je bila posredovana vsebina ter ali ji je bila sporočena tajnost podatkov.
Glede Selana, ki mu je obtožnica očitala kaznivo dejanje opustitve ovadbe, je Žvanutova poudarila, da je postopek pokazal, da je obtoženi po objavi člankov preverjal nastalo škodo pri operativnem delu agencije in poskrbel za filtriranje informacij. Kljub temu pa ni izvedel nobenega formalnega postopka in bil v tem pogledu pasiven. Poleg tega je bilo med postopkom potrjeno, da ni bilo dokazano, da so pri delu Sove nastale škodljive posledice.
Delićeva je po koncu postopka v izjavi za medije povedala, da je sicer zadovoljna, da ji ne bo več treba na sodišče. Kljub temu je razplet postopka po njenem mnenju krivičen in sramoten, saj je tožilka kljub umiku navajala obtožbe iz obtožnega predloga, kot da obramba na minulih obravnavah ni predstavila svojih dokazov.
"Tožilka je kljub umiku obtožbe še vedno trdila, da sem kriva in to je absurdno in neprimerno za urejeno državo," je poudarila Delićeva. Za naprej pa razmišlja, "kako bi ta madež sprala s sebe". V tem postopku sicer nima več kakršnihkoli možnosti, o nadaljnjih pravnih ukrepih pa bo s svojim zagovornikom še razmislila.
Na domnevno sporne in nedopustne dimenzije celotnega procesa opozarja tudi Društvo novinarjev Slovenije (DNS), kjer sicer pozdravljajo končanje kazenskega procesa proti Delićevi. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, v primeru, ki je pomemben tudi za nadaljnjo pravno prakso, ne bi smel ostati noben dvom. Po njihovem mnenju je šlo za grob in nedopusten poseg v pravico javnosti do obveščenosti in novinarsko avtonomijo.
Vztrajanje tožilstva po mnenju društva kaže, da v njihovih vrstah nujnega spoznanja, da do takšnih postopkov ob ustreznem tehtanju javnega interesa ne bi smelo nikoli priti, še naprej ni. V DNS bodo zadovoljni šele, ko bo prišlo do sprememb kazenskega zakonika v delu, ki ureja tajne podatke.
Odločitev tožilstva pozdravlja tudi Sindikat novinarjev Slovenije (SNS), ki ob tem ponavlja stališče, da v tovrstnih primerih kazenski pregon novinarja predstavlja ustrahovanje in grožnjo poklicu, medijskim družbam in dobri obveščenosti državljanov.
Tako DNS kot SNS sta tožilstvo ponovno pozvala, naj nemudoma odstopi od pregona Erika Valenčiča in tudi od postopkov zoper novinarja Dnevnika Meto Roglič in Petra Lovšina, ki jih prav tako preganjajo zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov.
Sindikat prav tako podpira rešitve v predlogu sprememb kazenskega zakonika, ki v primerih poročanja o tajnih podatkih, če je to v javnem interesu, dekriminalizira tako ravnanje.
Zagovornik Delićeve Emil Zakonjšek je poudaril, da človek dobi vtis, da politika obravnava sodstvo kot objekt političnega obračunavanja. "Pogosto se ob tem zgodi, da tožilstvo ni dovolj kritično do teh iniciativ in jih sprejme ter se zadeve nadaljujejo po nepotrebnem," je prepričan odvetnik.
Selan pa je izpostavil, da gre za nepričakovan preobrat. Ta pa po njegovih besedah kaže na dejstvo, da če bi policija in tožilstvo že v začetku opravila svoje delo, tega postopka sploh ne bi bilo. Ko so bile zaslišane vse priče in predstavljeni vsi dokazi, je bilo ugotovljeno, da ni podlage za obtožnico.
Kot je še izpostavil, "govorimo o javnih podatkih, o političnem napadu name osebno, zato bomo resno razmislili o nadaljnjih postopkih zoper te, ki so to gonjo začeli".
