Raziskava Transparency international (TI) o zakonskih ureditvah lobiranja v Evropi je zajemala 19 držav in tri evropske institucije - Evropsko komisijo, Evropski parlament in Svet Evrope. Danes objavljeno poročilo jim daje povprečno oceno zakonske ureditve lobiranja 31 odstotkov. Slovenija se je po izsledkih raziskave z rezultatom 55 odstotkov uvrstila na prvo mesto in je poleg Evropske komisije edina presegla 50-odstotni prag.
Kot ugotavlja TI, ima naša država urejen nadzor nad lobiranjem, saj zakon o integriteti in preprečevanju korupcije javne uslužbence zavezuje k poročanju o stikih z lobisti. V poglavju o Sloveniji poročilo tudi podrobneje opisuje sistem nadzora nad lobiranjem v Sloveniji, ki izhaja iz zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, in pooblastila Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).
Hkrati pa poročilo opozarja, da sistem pokriva poklicne, registrirane lobiste, medtem ko zanemarja širok spekter drugih, ki želijo vplivati na politiko države. Tudi sicer je izvajanje predpisanega obveznega poročanja o lobističnih stikih v Sloveniji po oceni TI pomanjkljivo, zlasti na ravni lokalnih skupnosti. Mnogi javni uslužbenci namreč stikov ne prijavljajo, pristojni organ pa jih za to le redkokdaj kaznuje.
Kljub spodbudni oceni zakonske ureditve lobiranja tudi v TI Slovenija opozarjajo, da Slovenija nujno potrebuje celovite spremembe na področju lobiranja ter široko javno razpravo. Generalni sekretar TI Slovenija Vid Doria je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila namreč opozoril, da je transparentnost lobiranja izjemno slaba.
Ocenil je, da je samo Slovenija na polovici poti k želenemu stanju na področju lobiranja, kar je po njegovem mnenju izredno zaskrbljujoče. Med sedmimi državami, ki imajo zakonski okvir za lobiranje, je tudi Slovenija, vendar pa so po besedah Dorie ti zakoni pomanjkljivi, neprimerni in neučinkoviti v praksi. Kot je dodal, dejstva kažejo, da je v praksi prevladujoče netransparentno lobiranje, s tem pa zlorabe in korupcija.
Za bolj odgovorno in transparentno lobiranje ter zmanjšanje močnega vpliva poslovnih interesov na življenje državljanov mora vlada okrepiti področno zakonodajo, je poudaril. Ministrstvo za javno upravo so v TI Slovenija zato seznanili s poročilom in pričakujejo, da jih bodo vključili v delovno skupino za spreminjanje zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Na ministrstvu odgovor na njihove predloge in širši komentar poročila še pripravljajo.
Na potrebo po spremembi zakonodaje je v izjavi za STA opozoril tudi predsednik Slovenskega združenja lobistov Mihael Cigler. Med drugim je zapisal, da je slovenski unikum, da je dejavnost lobiranja urejena v okviru zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. To je s stališča dejavnosti lobistov "zelo problematično, saj stigmatizira izvajanje dejavnosti lobistov in jih odvrača od registracije v registru".
Od veljavnosti zakona se je po njegovih navedbah tako v register vpisalo precej manj lobistov, kot je bilo sprva pričakovano. Zaradi izogibanja vpisu pa tudi pri nas še vedno ostajajo siva polja netransparentnega vplivanja in stikov z nosilci javnih pooblastil, je navedel Cigler.
Kot meni Cigler, bi več transparentnosti na tem področju omogočila uvedba ureditve po zgledu Transparency registra EU v Bruslju. Tam lobiranje namreč ni omejeno le na poklicne lobiste, pač pa res na vse tiste, ki imajo interes dostopa do lobirancev.
V Slovenskem združenju lobistov se tako zavzemajo za takšno pozitivno zakonodajo, ki bi urejevala lobiranje v posebnem zakonu in ki ne bi stigmatizirala dejavnosti lobistov. S tem bi zagotovila razvoj lobistične stroke na način, kot je to urejeno v okviru institucij EU.
Na KPK medtem ocenjujejo, da poročilo TI potrjuje, da določbe lobiranja v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije sodijo v vrh najbolj urejenih predpisov. Kot so zapisali v odzivu na ugotovitve TI, napredek na področju nadzora nad lobiranjem dokazuje tudi rekordno število zabeleženih lobističnih stikov marca letos.
KPK kljub napredku na področju nadzora nad lobiranjem ocenjuje, da je še veliko nejavnih vplivov v zadevah javnega pomena, o katerih ni seznanjena, zlasti s strani lokalnih skupnosti. Ob tem komisija zagotavlja, da si bo še naprej prizadevala za krepitev transparentnosti z ozaveščanjem javnega sektorja. Kot primer dosedanjega dela na tem področju pa so izpostavili, da so predstavniki komisije jeseni o institutu lobiranja in dolžnostih poslancev predavali poslanskim skupinam novega sklica državnega zbora.
Sloveniji z oceno 55 odstotkov v poročilu TI sicer sledi Evropska komisija z oceno 53 odstotkov. Najslabše pa sta ocenjena Ciper in Madžarska s 14 odstotki. Med slabšimi je z oceno 19 odstotkov tudi Svet Evrope, Evropski parlament ima oceno 37 odstotkov.
Organizacija TI je v poročilu evropskim državam podala tudi številna priporočila, ki temeljijo na pozivu po čimprejšnji reformi lobistične zakonodaje v Evropi.
