Banke in bančni sistem
Banke naj bi morale za vzdržno poslovanje zmanjšati delež nedonosnih terjatev, in sicer z ukrepi, kot so prestrukturiranje dolžnikov in temu sledeča prekvalifikacija terjatev iz nedonosnih v donosne, izterjave, prodaje terjatev in konverzije terjatev v kapital.
Banke se sicer, tako vlada v osnutku NRP, že dogovarjajo z zasebnimi investitorji in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) za ustanavljanje namenskih družb, na katere bi prenesle nedonosne terjatve, država pa preučuje smiselnost morebitnih nadaljnjih prenosov na DUTB.
Pri upravljanju deležev v bankah naj bi sledili maksimiranju vrednosti, država pa naj bi izstopila iz naložb takoj, ko bodo za to primerni pogoji. Način in metode privatizacije naj bi bili določeni za vsako banko posebej glede na razmere na trgu, pri čemer bo Slovenski državni holding (SDH) nekatere banke konsolidiral in upošteval možnosti za prodajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
Glede na osnutek dokumenta bo vzpostavljena strategija bančnega sektorja, nadaljevalo se bo upravljanje nedonosnih terjatev. Predvidena je vzpostavitev sistemskega okvira za delovanje bank in sklada za reševanje bank.
Upravljanje državnega premoženja
Vlado na področju upravljanja kapitalskih naložb čakata še dva ključna procesa, in sicer sprejem strategije upravljanja kapitalskih naložb države in imenovanje novega nadzornega sveta SDH. Na podlagi strategije bo pripravljena še klasifikacija državnih naložb.
Cilja sta tudi izvedba pregledne privatizacije podjetij s seznama iz leta 2013 ter priprava letnega načrta upravljanja in privatizacije za letošnje in prihodnje leto.
Prestrukturiranje podjetij
Obeta se nadaljevanje prestrukturiranja in razdolževanja podjetij, in sicer po enotnih načelih. Vzpostavljena naj bi bila tudi učinkovita enota za koordinacijo podjetij.
Še naprej naj bi se izvajala strategija DUTB. V pripravi je novela zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki naj bi omogočila učinkovitejše sodelovanje DUTB v postopkih prestrukturiranja dolžnikov in financiranje podjetij s ciljem povečanja ekonomske vrednosti terjatev.
Predvidena je tudi evalvacija insolvenčne zakonodaje, hkrati pa zmanjševanje sodnih zaostankov.
Zmanjšanje poslovnih ovir
Vlada namerava letos nasloviti zmanjšanje administrativnih bremen pri plačevanju javnih dajatev ter povečanje horizontalne pravičnosti sistema javnih dajatev. S tem namenom je načrtovana sprememba
zakona o davčnem postopku, še letos pa tudi pospešitev reševanj pritožb.
Boljše zakonodajno in poslovno okolje bo še naprej cilj enotnega dokumenta 254 ukrepov. Dokument bo prenovljen, postavljena bo lista prioritetnih ukrepov za leto 2015. Posebna pozornost bo namenjena najnujnejšim ukrepom: znižanju števila dni za izdajo gradbenega dovoljenja in znižanju stroškov z uvedbo e-poslovanja.
V načrtu je priprava novel zakonov o graditvi objektov in umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, pripravlja se tudi projekt Prostor za investicije, ki bo potencialnim investitorjem ponudil hitrejši dostop do podatkov o potencialnih lokacijah ter jim hkrati ponudil podporo pri iskanju najprimernejših lokacij.
Osnutek NRP pod izpostavlja še program internacionalizacije, enotno kontaktno točko, prenovo sistema reguliranih poklicev in dejavnosti, dosledno izvajanje ocene učinkov predpisov na gospodarstvo ter usklajenost strategij.
Pravosodje
Ukrepi na področju pravosodja med drugim prinašajo pripravo prvih elementov t. i. pravosodnega Supervizorja, ki bo povečal preglednost delovanja sodne veje oblasti ter omogočil objavo večine sodb in odločb sodišč vseh stopenj na internetu.
Dokument velik poudarek daje ukrepom za boj proti korupciji. Tako vlada za letos napoveduje sprejetje novega zakona o preiskovalnih revizijah velikih investicijskih državnih projektov, ki naj bi pozitivno vplival na stabilnost in učinkovitost delovanja finančnega sistema države.
Za letos je predvidena tudi priprava novele kazenskega zakonika, ki bo prinesla dvig kazenskih sankcij tako za temeljno kot tudi privilegirane oblike korupcijskih kaznivih dejanj v poglavju kaznivih dejanj zoper gospodarstvo in zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva.
V letu 2016 pa naj bi zaživel nov zakon, ki bo vzpostavil t. i. AMO (Assets Management Office) z namenom povečanja usklajenosti in učinkovitosti delovanja različnih državnih organov, vključno s tožilstvi in sodišči, pri upravljanju predmetov in premoženja, ki so bodisi zaseženi v preiskavah ali odvzeti po sodnem postopku.