Leto 2014 je bilo po besedah generalnega direktorja policije Fanka posebno v več vidikih. Zapomnili si ga bodo po nadpovprečnih rezultatih, a tudi po energiji, ki so jo vložili v zagotavljanje virov, da bi dosegli tako stopnjo varnosti. Bilo je tudi črno; izgubili so štiri kolege, od tega tri v prometnih nesrečah, en policist pa je umrl po streljanju med nadzorom prometa. Tako črnih številk ne pomnijo, je dodal.
Leta 2013 so policisti zabeležili kar 93.833 kaznivih dejanj, vendar je njihovo število lani upadlo za več kot 6000, in sicer na 87.474, kar pomeni padec pod desetletno povprečje, ki je 88.235 kaznivih dejanj letno, piše v letnem poročilu.
Krivulja števila kršitev predpisov o javnem redu se je že leta 2010 prevesila navzdol, ta trend se je nadaljeval tudi lani, ko je kršitev v primerjavi z letom prej bilo kar za desetino manj, je pojasnil direktor Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi Srečko Jarc.
Za skoraj petino se je lani zmanjšalo število kršitev zakona o omejevanju porabe alkohola. Zmanjšalo se je število kršitev v primerih nasilja v družini (število kaznivih dejanj na tem področju ostaja enako), hkrati pa se je povečalo število izrečenih prepovedi približevanja, saj so jih sodniki zaradi boljše utemeljenosti manjkrat razveljavili. Policisti so lani našteli tudi 16 umorov in ubojev, vsi so preiskani z izjemo enega.
Ob siceršnjem 5,7-odstotnem porastu kršitev cestnega prometa so bile v 2014 slovenske ceste varnejše. V prometnih nesrečah je umrlo 108 ljudi, leto pred tem 125, kar pomeni 13,6-odsotni upad. Jarc je izpostavil še, da se je trend nezakonitih prehodov meja znižal, in sicer za 16 odstotkov, vendar tudi zaradi spremembe tokov prehodov, ki so se preselili predvsem na Madžarsko, zato se lahko ta trend ponovno spremeni, je opozoril.
Delež preiskanih kaznivih dejanj je bil z 51,8 odstotki največji v zadnjih petih letih, je opozoril direktor Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Branko Japelj. Za kar 15 odstotkov pa se je povečal delež kaznivih dejanj, ki jih je zaznala policija. Na področju splošne kriminalitete je najbolj izstopala premoženjska kriminaliteta, je dodal Fank.
Gospodarska kriminaliteta je bila tudi v letu 2014 ena od prednostnih področij dela, kar dokazujejo številke. Zaznali so 2,7-odstoten porast števila kaznivih dejanj, ugotovljena škoda pa se je povečala za kar 132,8 odstotkov. Število obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj je poraslo z 41 na 63, predvsem na račun nedovoljenega dajanja in sprejemanja daril, piše v poročilu.
Policisti in kriminalisti so preiskovali zlorabe v bančnem sektorju, oškodovanje gospodarskih družb s kapitalskimi naložbami države, korupcijska kazniva dejanja v zdravstvu, energetiki, šolstvu, lokalnih skupnostih ter kriminaliteto, ki ogroža finančne interese Slovenije in EU, je razložil Japelj.
Nacionalni preiskovalni urad, ki se ukvarja z najtežjimi in najbolj zapletenimi primeri, je lani v primerjavi z letom 2013 ovadil 38 odstotkov več fizičnih oseb. Policija je leta 2014 na tožilstvo podala 150 pobud za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja v skupni vrednosti več kot 100 milijonov evrov, je še našteval Japelj.
Policija opaža tudi, da je zelo naraslo število zaseženih ponaredkov evrskih bankovcev, in sicer s 1597 v letu 2013 na 4869 v lanskem letu.
Ob tem na policiji poudarjajo, da so okrepili sodelovanje z drugimi domačimi in tujimi organi ter usposabljanje preiskovalcev, kar da je prispevalo k učinkovitejšemu delu.
Policija se je lani soočila z novimi oblikami organiziranega kriminala, terorizmom in radikalizacijo. Zato so začeli vzpostavljati mrežo za zgodnje odkrivanje teh pojavov, izmenjavo informacij med domačimi in tujimi varnostnimi organi pa so dvignili na najvišjo možno stopnjo in opravili več skupnih preiskav organiziranih kriminalnih združb, tesno povezanih z JV Evropo in Zahodnim Balkanom, poudarjajo na policiji.
Delo policije je v lanskem letu zaznamovala tudi velika kadrovska, finančna in materialna podhranjenost. Število zaposlenih se je namreč v zadnjih petih letih zmanjšalo za 915, kar po besedah Fanka pomeni isto, kot da bi ukinili eno večjo policijsko upravo. Konec leta 2014 je bilo v policiji zaposlenih 8074 ljudi, danes samo še 8052. Letos jim grozi, da bo sredstev zmanjkalo že sredi leta, zato z vlado potekajo intenzivni pogovori, pravi Fank.
Pomanjkanje proračunskih sredstev pa je policija poskušala vsaj deloma nadomestiti s pridobivanjem evropskih sredstev za različne projekte. Na ta način je po nekaj letih osvežitev doživel tudi vozni park policije.
