Ključni cilj deregulacije je odprava administrativnih ovir in vpliv na večjo mobilnosti in fleksibilnost pri iskanju dela in zaposlovanja ter lažji dostop v panogo, je povzel minister. "Smo ena bolj reguliranih držav, saj imamo 242 reguliranih poklicev," je ponazoril na novinarski konferenci po današnji seji vlade.
Deregulacija je po njegovih besedah proces, ki se ga loteva vsa Evropa. Slovenija pa se ga loteva zato, da se bo olajšalo zaposlovanje. Deregulaciji v trgovini bo tako sledila deregulacija drugih poklicev tudi v turizmu, gradbeništvu, dimnikarstvu, v detektivski in pogrebni dejavnosti ipd., je naštel.
Projekt prenove reguliranih poklicev in dejavnosti je eden izmed ključnih strateških projektov vladne projektne pisarne s ciljem zmanjšanja števila regulacij, pa tudi bolj modre regulacije. Argument za ohranitev zakonske regulacije je obstoj javnega interesa varovanja življenja, zdravja, premoženja ali varstva okolja. Tega javnega interesa pri regulaciji trgovinskih poklicev ni, je ocenila vlada.
Predlog zakona vključuje tudi zahtevo po soglasju upravljavca javne ceste v primerih, ko se prodaja blaga izvaja v varovalnem pasu javne ceste in je pomembna zagotovitev javne varnosti.
Trgovinska zbornica Slovenije predlog ministrstva, danes potrjenega na vladi, podpira. V njej menijo, da se raven storitev ne bo zmanjšala, temveč celo povečala. Kot so ocenili, bo konkurenčen trg glede na zahtevnost in osveščenost potrošnikov poskrbel, da se bo kakovost v trgovini stalno nadgrajevala.
Nasprotujejo pa mu sindikati in obrtno-podjetniška zbornica, ki so v času javne obravnave predloga pozvali vlado, naj predlog umakne, nedavno pa še parlament, naj ga ne podpre. Oboji menijo, da bo deregulacija razvrednotila ta poklic in znižala standarde storitve.
V Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji (OZS) so danes pojasnili, da se spremembe zakona dotikajo med 4000 in 4500 zaposlenih, ki so doslej izpolnjevali omenjene pogoje. OZS ima približno 2200 članov, ki kot osnovno dejavnost opravljajo trgovsko dejavnost oz. trgovsko dejavnost opravljajo poleg svoje osnovne dejavnosti.
"Vsak, ki se ukvarja s trgovinsko dejavnostjo, vsaj v enem delu vodi prodajo in nabavo, kamor sodijo tudi poslovodska dela," so pojasnili. Poleg poslovodje pa je, kot so dodali, povprečno v trgovini zaposlen vsaj še en delavec, ki opravlja delo prodajalca.
