V začetku leta 2014 je bilo na ustavnem sodišču še 949 zadev iz prejšnjih let. Lani so skupno prejeli 1392 zadev, velika večina - 1003 - so bile ustavne pritožbe. Pobud je bilo 255, zahtev glede pristojnosti pa 20. Pri tem so ustavni sodniki lani našteli 933 rešenih ustavnih pritožb in 271 pobud, izhaja iz letnega poročila. Lani so torej rešili 1216 zadev, leto pred tem pa 1431.
Med primere bolj zahtevnih zadev, ki so jih lani reševali ustavni sodniki, je Nerad prištel zakon o davku na nepremičnine, uklonilni zapor ter financiranje zasebnih osnovnih šol. To so zahtevni predpisi, ki zahtevajo veliko truda, je dodal.
Čeprav je opazen trend zmanjševanja pripada zadev, leta 2013 so namreč prejeli 1509 zadev, leta 2009 1845, pa to število ne gre na račun nižjega pripada ustavnih pritožb, temveč na račun abstraktnih presoj predpisov, teh je bilo za petino manj. Lani namreč ni bilo predpisa, ki bi bil tako množično izpodbijan kot leta 2013 zakon za uravnoteženje javnih financ, je pojasnil Nerad.
Med lani največkrat izpodbijanimi zakoni je rekorder zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ta je bil izpodbijan 19-krat. Lani so prijeli tudi trinajst izpodbijanj zakona o bančništvu, kot pravi Nerad še kar prihajajo nove pobude, zdaj so jih našteli že čez 20. Zakon o kazenskem postopku se je lani izpodbijalo dvanajstkrat, zakon za uravnoteženje javnih financ pa je "s seznama popolnoma izginil".
Od 271 lani rešenih pobud in zahtev za oceno ustavnosti je 20 primerov bilo takih, ko je ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost zakona. Od tega je v enajstih primerih zakonske določbe razveljavilo, v devetih primerih pa sprejelo ugotovitveno odločbo, pri čemer je v petih primerih zakonodajalcu določilo rok za odpravo protiustavnosti.
Ker je torej ustavno sodišče okoli deset odstotkov predpisov ocenilo za protiustavne, hkrati pa je bilo lani od 933 rešenih ustavnih pritožb ugodeno le 29, torej trem odstotkom, Mozetič ugotavlja, "da naše sodstvo ni tako slabo, kot se skuša prikazati".
Sicer so lani do končne odločitve začasno zadržali osem predpisov in 12 aktov, v povezavi z ustavnimi pritožbami. Povprečno za odločitev o ustavnih pritožbah sodniki potrebujejo 270 dni, za pobude, povezane z razpisi pa 315 dni.
Pri vprašanju ustavnih pritožb na sodišču opažajo, da je prišlo do upada prejetih upravnih zadev, pa tudi kazenskih, predvsem zaradi upada števila prekrškov. Obenem se na ustavno sodišče naslavlja vse več zahtevnejših kazenskih primerov, dodaja Nerad. Po drugi strani pa civilni senat sodišča opaža porast zadev. Vsebinsko je največ pravd, kar četrtina, sledijo delovni spori, kazenske zadeve in upravni spori.
Na koncu lanskega leta je sodišču ostalo 959 nerešenih zadev, 307 jih je prednostnih, 46 pa absolutno prednostnih, kar je po Neradovih besedah relativno velika številka.
Med izpodbijanimi zakonskimi in drugimi akti so najpogosteje zakoni državnega zbora, lani so izpodbijali 89 različnih zakonov. Druge zahteve za presojo so povezane z odloki lokalnih skupnosti, uredbami in drugimi vladnimi akti, manjši del pa se nanaša tudi na pravilnike in druge akte ministrstev.
Predsednik sodišča Mozetič je v predgovoru poročila zapisal, da si resnično prizadevajo rešiti čim več zadev, a so njihove zmogljivosti omejene. Prepričan je, da so izčrpali vse človeške, organizacijske in tehnične zmožnosti in da je edina rešitev v spremembi ustave, ki bi sodišču omogočila, da samo izbira, katere vloge bo obravnavalo.
Obenem ustavno sodišče močno krči svojo porabo, ta se je od leta 2010 skrčila za več kot petino, kar se večinoma pozna na manjšem številu sodnega osebja. Vendar si na sodišču ne morejo predstavljati, da bi lahko še kakšno kadrovsko krčenje prestali brez učinkov na delovanje sodišča.
