Gorenak je na današnji seji DZ Klemenčiču postavil vprašanja o razmerjih med vlado, parlamentom in sodstvom, kjer je po njegovem mnenju marsikaj narobe. Kot meni, je pravosodje zaprt sistem, ki čedalje bolj vidno ščiti samega sebe, svoje lastne napake in ljudi, ni odziven in ni odgovoren. Gorenaka je tako zanimalo, kako minister gleda na to in kaj lahko v njegovem mandatu pričakujejo na tem področju.
Klemenčič se je strinjal, da mehanizmi kontrole mogoče niso povsod tako učinkoviti, kot bi morali biti. A v določenem delu so po njegovih besedah tudi večji, kot bi morali biti, kot na primer v primeru imenovanja sodnikov, ki jih pri nas imenuje parlament, v mnogih državah pa je to prepuščeno sodnemu svetu.
"Tu je treba vzpostaviti nova razmerja sil in moči," je dejal minister in pojasnil, da je v normativnem programu za letos tudi sprejem zakona o sodnem svetu. Po njegovih besedah bo aprila začela delovati delovna skupina, ki naj bi pripravila dolgoročno strategijo slovenskega sodstva in izhodišča za pripravo zakona o sodnem svetu. Kot meni Klemenčič, je treba sodni svet okrepiti in politiko od njega čim bolj umakniti, pri čemer pa mora sodstvo delovati še bolj transparentno.
Na Gorenakove očitke, da sistem ščiti samega sebe, je Klemenčič odgovoril, da vsak sistem sebe ščiti in da je včasih tako tudi prav, odvisno pa je od tega, za kakšne napade gre.
Glede dolžine predkazenskih postopkov pri obravnavanju gospodarske kriminalitete je Klemenčič poslancu SMC Draganu Matiću odgovoril, da ne ministrstvo, ne policija, ne državno tožilstvo ne razpolagajo z analizami o tovrstnih postopkih.
Kot je pojasnil, imamo trenutno vzpostavljen relativno spodoben sistem spremljanja sodnih zaostankov, ni pa skupnih, preverljivih in koristnih informacij o tem, koliko časa trajajo postopki pred tem. Edina časovna omejitev v zakonu je določena v zvezi s pripornimi zadevami, je pojasnil.
Minister se strinja, da to včasih znižuje ugled sodnega sistema, ko se denimo leta po opravljeni hišni preiskavi ne ve, kje je zadeva.
Na ministrstvu so se po Klemenčičevih besedah s tem že začeli ukvarjati, predkazenske postopke bodo skušali časovno omejiti v zakonu o kazenskem postopku, prav tako si želijo bolj transparentno spremljanje teh postopkov. Prvi korak pa bo po ministrovih napovedih analiza teh postopkov.
Prav tako se minister zavzema za dostopnost sodb in drugih odločb sodišč. Poslanec Dušan Verbič (SMC) je namreč opozoril na ugotovitve nedavno objavljene raziskave evropske komisije o pregledu stanja na področju pravosodja, po kateri je Slovenija šibka pri objavi predvsem prvostopenjskih sodb. Zato ga je zanimalo, ali minister načrtuje ukrepe, ki bi okrepili transparentnost sojenja predvsem v kontekstu dostopnosti javnosti do vseh sodb oziroma drugih pisanj sodišč.
Kot je pojasnil Klemenčič, je bila Slovenija ena prvih, ki je ogromno sodb še celo iz časa bivše Jugoslavije spravila na internet. Po njegovih besedah je vrhovno sodišče na tem področju naredilo velik napredek, a to ne velja za sodbe na vseh nivojih.
"Poznate moje izhodišče o pravosodnem supervizorju, ki bi moral vsebovati vse sodbe in tudi kakšne druge odločitve sodišč, tako kot to velja za nekatere države," je dejal minister. Do tega bi po njegovih ocenah lahko deloma prišli že konec letošnjega leta.
Pri tem je omenil težavo, kako vzpostaviti sistem, ki bi te sodbe avtomatično obdelal tako, da bi iz njih izločil osebne podatke in tiste podatke, ki ne morejo biti dostopni na spletu. S tem se na ministrstvu po njegovih besedah že ukvarjajo.
Kot pravi, bi v Sloveniji manj kot v enem letu morali priti do tega, da bi lahko tako poslovni subjekti kot posamezni državljani iskali po celotni pravosodni zbirki. "Trdno sem namreč prepričan, da transparentnost povečuje kakovost, hkrati pa tudi pravno varnost," je še dodal.
