Najnižje izplačilo minimalna plača
Obstoječi plačni sistem v javnem sektorju ima 65 plačnih razredov. Po podatkih ministrstva za javno upravo je bilo razmerje med osnovno plačo v najnižjem in najvišjem plačnem razredu ob vzpostavitvi novega plačnega sistema 1:12,31.
Je pa začasno kot del varčevalnih ukrepov od junija 2013 do konca letošnjega leta v veljavi nekoliko spremenjena plačna lestvica, po kateri je to razmerje znižano na 1:11,77. To pomeni, da je za eno osnovno plačo v najvišjem razredu trenutno potrebnih 11,77 osnovne plače prvega plačnega razreda.
A razmerja med dejansko izplačano najvišjo in najnižjo plačo v državi so nekoliko drugačna. Po eni strani je treba upoštevati, da najnižje uvrščeno delovno mesto, ki ga zasedajo javni uslužbenci, ni v prvem, ampak v petem plačnem razredu, za katerega je osnovna plača določena pri 512 evrih bruto.
Vendar pa javni uslužbenci, uvrščeni nekje do 16. plačnega razreda, prejemajo razliko do minimalne plače, ki je od januarja 790,73 evra bruto, pri čemer so v tem znesku vključeni tudi vsi dodatki, ki jih zaposleni prejemajo, razen dodatka za nadurno delo.
Po drugi strani se razmislek o ustreznosti primerjav ponuja tudi v povezavi z vrhom plačne lestvice. Tja, torej v 65. razred, so uvrščeni predsednik republike, predsednik vlade, predsednik DZ, predsednik ustavnega sodišča in predsednik vrhovnega sodišča.
Njihova osnovna plača je določena v višini 5156 evrov bruto. Po podatkih Agencija RS za javnopravne evidence in storitve sta med njimi v januarju najvišjo plačo dobila izplačano predsednika ustavnega in vrhovnega sodišča, in sicer 5802 evra bruto. A mesečni seznami kažejo, da omenjeni po izplačilih vendarle niso čisto na vrhu, saj na prvih mestih redno najdemo direktorje bolnišnic in zdravstvenih domov, ki hkrati opravljajo tudi delo v svojem osnovnem poklicu.
Lani povprečna mesečna plača 1744 evrov bruto
Osnovne plače so bile v okviru varčevalnih ukrepov leta 2013 znižane, in sicer različno - od pol odstotka v 16. plačnem razredu, nato pa z zmanjšanjem razpona med plačnimi razredi progresivno do 4,86 odstotka v 65. plačnem razredu.
Po podatkih ministrstva za javno upravo največ zaposlenih zaseda delovna mesta v plačnih razredih 30 in 40. Deleži zaposlenih glede na plačne razrede pa se niso bistveno spreminjali. Kot je navedeno v gradivu za pogajanja, je povprečna mesečna plača v letu 2014 znašala 1744 evrov bruto.
Od povprečnega zneska navzgor najbolj izstopajo nevladni proračunski uporabniki, državne agencije, vladne službe, javni zavodi s področja raziskovalnih dejavnosti in pravosodni proračunski uporabniki. Navzdol pa najbolj izstopajo javni zavodi s področja socialne varnosti, gospodarskih dejavnosti in upravne enote.
Kot je še navedeno v gradivu, je razliko do minimalne plače v oktobru 2014 prejel 8901 javni uslužbenec, kar je okoli 460 več kot leta 2013. Med temi jih največ prihaja iz javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja, največji delež takšnih pa je med zaposlenimi v občinah.
Večina delovnih mest pod minimalno plačo v plačni skupini J
Večina delovnih mest v javnem sektorju, ki so ovrednotena manj, kot je minimalna plača, je v t. i. plačni skupini J, ki se največkrat omenja, ko se pojavljajo zahteve po odpravi anomalij plačnega sistema.
Gre za nizka vrednotenja delovnih mest, za katere je potrebna do peta raven izobrazbe in na katerih se opravljajo spremljajoče naloge. Te so enako vrednotene za celoten javni sektor, na primer enako v zdravstvu in v upravi, posledica pa je, da se v posameznih delih javnega sektorja v razmerju do nosilnih poklicev kažejo zelo velike razlike. Pri šesti in sedmi stopnji izobrazbe pa po navedbah ministrstva ni bistvenih razlik med vrednotenji delovnih mest v tej plačni skupini in po zahtevnosti primerljivih delovnih mestih v drugih plačnih skupinah.
Tipična delovna mesta, ki so uvrščena v plačno skupino J, so na primer hišnik, administrator, voznik, čistilka, informatik, strokovni sodelavec, ipd.
