Ministrica je v današnji izjavi novinarjem ob robu seje vlade na Brdu pri Kranju izrazila prepričanje, da bodo današnja pojasnila MNZ pomirila skrbi. Notranje ministrstvo je namreč danes odgovorilo predsedniku DZ Milanu Brglezu, ki je zaprosil za pojasnila v zvezi z nedavnimi hišnimi preiskavami v poslanski skupini ZaAB. V kabinetu predsednika DZ odgovor še preučujejo. Vsebina tako za zdaj javnosti še ni znana.
Dogodek je, sodeč po izjavah po torkovem sestanku vodij poslanskih skupin, sprožil tudi vprašanje avtonomije DZ v odnosu do ostalih vej oblasti ter vloge in ravnanja notranje ministrice.
Opomnila je, da minister ne vodi policije, pač pa ima usmerjevalne in nadzorstvene pristojnosti v skladu z zakonom, kar pomeni, da se ne vmešava v operativno delo policije. Usmerjevalne pristojnosti pa tudi niso možne v primeru, ko pristojni tožilec v skladu z zakonom prevzame usmerjanje policije. Zato po njenih besedah ti očitki temeljijo na nerazumevanju predpisov.
O preiskavah nikakor ni bila dolžna obvestiti predsednika DZ ali predsednika vlade, je zatrdila ministrica. Zakon po njenih besedah natančno določa, kdo koga obvešča, ko se opravljajo preiskovalna dejanja.
"Zanimivo pa je, da se je mojim predhodnikom očitalo ravno nasprotno. Torej da so s svojim delovanjem prekomerno posegali v delo policije oz. je bilo na trenutke govora o zlorabah policije v politične namene," je dejala.
Podpredsednik vlade in minister za javno upravo Koprivnikar je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil, da na seji ni bilo izraženega nobenega dvoma v delo ministrice. Na vprašanje, ali gre v tem primeru za dvojna merila, da za politike veljajo drugačna pravila kot za ostale državljane, je Koprivnikar odgovoril, da ne gre za dvojna merila. "Vprašanje je, ali lahko ena veja oblasti posega v drugo vejo oblasti, ne gre tu za posamezne politike. Nobenega dvoma ni bilo izraženega v delo ministrice," je dejal.
Kmetijski minister in predsednik SD Dejan Židan, ki je minuli teden že ocenil, da smo se z omenjenimi policijskimi preiskavami približali policijski državi, pa je bil oster tudi v današnji izjavi novinarjem po seji vlade. Prepričan je, da nam je ta policijska akcija tudi od zunaj škodovala. "Tisti, ki se gibljemo po Evropi, smo prejemali vprašanja glede dogajanja," je pojasnil.
Tudi glede vprašanja odgovornosti ni konkreten. Po njegovih besedah je treba ugotoviti, kje je prišlo do napak in tudi, ali imamo sistemsko napako. Dodal je sicer, da zdaj ne omenja odgovornosti notranje ministrice ali pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, ampak govori o pojavu samem. Vztraja namreč, da omenjena preiskava ni del demokratičnih standardov, da je bil storjen korak predaleč in tega politika v Sloveniji ne sme sprejeti.
Generalni direktor policije Marjan Fank pa je odziv dela politike označil kot "nič drugega kot vplivanje na preiskavo in poseg zakonodajne veje oblasti v izvršilno". "Ne bomo popuščali ne takšnim ne drugačnim političnim mnenjem, ki so motivirana iz popolnoma drugih interesov," je zatrdil.
Fank je v pogovoru za STA, ki bo objavljen v prihodnjih dneh, opozoril, da to ni bila prva preiskava v DZ. Tudi prejšnja je bila "v vseh nadaljnjih sodnih postopkih označena kot zakonita". Dogajanje, s katerim smo soočeni v zadnjih dneh, je zagotovo pritisk na preiskovalce. meni.
Zakonodajo, na podlagi katere policija izvaja svoja pooblastila, je sprejel državni zbor, je spomnil. Ko ta zakonodaja velja za navadne državljane, je sprejemljiva, ko začne veljati za politiko, pa ni več, ugotavlja Fank. Zanj je možnost, da bi posameznik iz politične sfere izkoriščal preiskave za ohranitev ali pridobitev političnega kapitala, popolnoma nedopustna in tega ne bo dovolil. "Nedotakljivost ni povezana z imuniteto. Niso nedotakljivi," je dejal za politike.
"Če pa hočejo spremeniti zakon in se dodatno zaščititi ter se izvzeti iz enakosti obravnave vseh državljanov, imajo možnost, da to naredijo, ampak mi bomo ravnali po zakonu," je zatrdil. Glede zakonitosti postopka jim nima kdo česa očitati, spoštovali so vsa pravila in obvestili predstojnike organov, kjer so opravljali hišne preiskave, je zatrdil. Hkrati je spomnil, da jim politika ne očita nezakonitosti, govori se le o nedopustnosti dela policije.
"Predstojniki organov in politiki bi morali imeti interes, da se zadeva razčisti. In preprosto se bodo morali sprijazniti; če se lahko v poslovnem svetu z odločitvijo izpolnijo znaki kaznivega dejanja, se lahko tudi s politično odločitvijo," je povedal Fank.
Györkös Žnidarjeva je danes tudi spomnila, da je bila hišna preiskava v konkretnem primeru izvedena oz. odrejena po zakonu o kazenskem postopku in po slednjem državni zbor pri takih preiskavah ni izvzet. Zakonodajna veja oblasti mora po njenih besedah sicer res biti zaščitena pred posegi, ki bi pomenili zlorabo. A se nasprotno ne strinja, da je hišna preiskava glede na obstoječo zakonodajo poseg v avtonomijo DZ, ker tudi ne pomeni začetka kazenskega postopka.
