Ustavno sodišče se je lansko jesen v postopku ustavne presoje zakona o bančništvu in novele omenjenega zakona, ki je bila ena od podlag za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank, z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU v Luksemburgu. To se je za mnenje o tem kot na stranko v postopku obrnilo tudi na slovenski parlament.
Odbor za finance in monetarno politiko je tako danes odločal o mnenju zakonodajno-pravne službe o tem primeru. V njem ta med drugim ugotavlja, da so sporočila komisije, na podlagi katerih se je takratna slovenska vlada odločila za izbris delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov v podržavljenih bankah, sicer t.i. mehko pravo, ki ni zavezujoče, a ima nekatere pravne učinke v praksi.
Ker ima komisija na področju državnih pomoči izključno pristojnost in ima glede izjem široko diskrecijsko pravico, je DZ sporočila komisije štel za pravila z dejansko zavezujočimi učinki. Ti namreč podrobneje pojasnjujejo način uporabe določb o državnih pomočeh in razlagajo, kako bo komisija izvajala svojo politiko na tem področju, je zapisano v mnenju zakonodajno-pravne službe DZ.
Mnenje zakonodajno-pravne službe DZ je po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Irene Sodin podobno mnenju, ki ga ima o tem vlada. "Drži, da sporočilo komisije ni akt, ki bi ga morali prenesti v nacionalno zakonodajo, a to ne pomeni, da na državo nima vpliva," je povzela.
Člani odbora so bili glede mnenja neenotni. Franc Križanič (SD) je povedal, da se SD ograjuje od takšnega mnenja, ki povzema, da je bilo sporočilo komisije v resnici zavezujoče. Podobno je povedal Luka Mesec (ZL), ki je ocenil, da je komisija s takšnim sporočilom Sloveniji presegla svoje pristojnosti ter da so bile razlaščencem v bankah kršene pravice.
Po njegovih besedah imajo vse slovenske vlade težave s tem, da bi nekaj, kar ni bilo prav, popravile. "Če se nek ukrep izvede nepravično ali nezakonito, ga bo treba prej ali slej plačati in to z obrestmi. To mnenje ni pravilno in se bo prej ali slej kot bumerang vrnilo v parlament," je bil slikovit.
Marko Pogačnik in Anže Logar (SDS) ter Jožef Horvat (NSi) pa so v mnenju zakonodajno-pravne službe DZ problematizirali predvsem to, da je ta v njem zapisala, da se je DZ strinjal z vladno utemeljitvijo novele zakona o bančništvu, da se morajo za izvedbo ukrepov v bankah uporabljati pravila EU o državnih pomočeh. Obe stranki sta namreč glasovali proti zakonu, zato bi morali to v mnenju ustrezno pojasniti.
