Ministrstvo je osnutek zakona o potrjevanju računov, ki predstavlja podlago za uvedbo davčnih blagajn, v javno obravnavo poslalo 4. marca.
Vlada se je odločila za tak sistem davčnih blagajn, kjer bo treba račune, ki so plačani v gotovini, v času njihove izdaje potrditi pri davčnem organu. Potrditev računa bo potekala v realnem času preko vzpostavljene elektronske povezave med zavezancem in informacijskim sistemom davčnega organa.
Predlog zakona o potrjevanju računov določa, da so zavezanci za uporabo davčnih blagajn pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence.
Medtem ko se zdaj podatki o izdanih računih hranijo pri zavezancih, pa bodo morali ti po novem pred vsako izdajo računa izvesti postopek njegove potrditve pri Finančni upravi RS (Furs). V ta namen bodo uporabljali elektronske naprave, kot so osebni računalnik, tablični računalnik ali pametni telefon, ki imajo vzpostavljeno elektronsko povezavo s Fursom in omogočajo podpisovanje sporočil s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
Po oceni Fursa bo davčne blagajne potrebovalo okoli 80.000 davčnih zavezancev. Vlada ob tem obljublja, da se bodo stroški nakupa davčnih blagajn ter ureditve dostopa do interneta priznali kot davčno priznani odhodki in bo torej mogoče za toliko znižati davčno osnovo. Poleg tega bodo lahko zavezanci v skladu z že veljavno zakonodajo lahko uveljavljali tudi olajšavo za investicijo v davčne blagajne.
Z zakonom se bo natančno določila tudi vsebina računa, in sicer bo treba poleg že zdaj obveznih podatkov navesti še čas izdaje računa, oznako fizične osebe, ki je izdala račun, način plačila, enkratno identifikacijsko oznako računa ter zaščitno oznako izdajatelja računa.
Poleg tega bodo morali zavezanci Fursu predložiti tudi podatke o poslovnih prostorih, kjer se izdajajo računi. Na podlagi tega podatka bo namreč Furs v primeru morebitnega nadzora ugotovil, kje je bil izdan račun.
Zakon bo dopustil le malo izjem od obveznega potrjevanja računov. Zavezanec bo tega postopka oproščen le v primeru, da se njegova elektronska naprava ne bo mogla povezati s centralnim informacijskim sistemom Fursa, bodisi zaradi izpada slednjega ali pa zaradi izpada internetne povezave. V tem primeru bo moral račune izdati z uporabo vezane knjige računov.
Na ministrstvu so predvideli tudi možnost, da na določenih območjih ni mogoč dostop do interneta. V tem primeru bo moral zavezanec nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave s Fursom dokazati s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS.
Kupcem pa bo zakon naložil, da prevzame in zadrži izdani račun. Na to obvezo bo moral prodajalec kupca opozoriti z obvestilom, ki ga bo moral izobesiti na vidnem mestu. Kazni za kršitev te določbe sicer niso predvidene, so pa v predlogu zakona zapisane globe za tiste, ki računov ne bodo izvajali na predpisani način: segajo lahko vse do 125.000 evrov.
