Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko poda zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ali zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe.
Zahteva se poda pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, ki lahko tudi odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži ali prekine. O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče na seji, ki prav tako lahko odredi odložitev ali prekinitev izvrševanja sodbe.
Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo, ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona.
Pravnomočno končan kazenski postopek se sicer lahko obnovi med drugim, če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo povzročiti oprostitev obsojenega ali pa njegovo obsodbo po milejšem določilu kazenskem zakonu.
Pravico je po pravnomočni sodbi možno iskati tudi z ustavno pritožbo zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na isti podlagi lahko obsojeni išče pravico na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Ustavno sodišče pritožbo sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.
Ustavno sodišče lahko v postopku odločanja o ustavni pritožbi posamičen akt odpravi oziroma razveljavi in vrne zadevo pristojnemu sodišču v novo odločanje. Če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, lahko tudi samo odloči o sporni pravici oziroma svoboščini, piše na spletnih straneh ustavnega sodišča.
Na ustavno sodišče je možno vložiti tudi zahtevo za oceno skladnosti zakonov in podzakonskih aktov z ustavo in mednarodnimi ratificiranimi dokumenti. V tem primeru je pravni interes podan, če predpis neposredno posega v pravice pobudnika, pravne interese oziroma njegov pravni položaj.
Evropsko sodišče za človekove pravice s sodbami ugotavlja kršitve človekovih pravic iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagrešijo države podpisnice konvencije, piše na spletnih straneh Sveta Evrope.
Evropsko sodišče za človekove pravice ni višje sodišče, ki bi odločalo o pritožbah zoper odločitve najvišjih državnih sodišč, zato ne more spreminjati vsebinskih odločitev slovenskih sodišč. Vendar pa vlagatelj pritožbo vloži proti državi.
Sodišče na spletu tudi pojasnjuje, da si prizadeva zadeve obravnavati v roku treh let od vložitve, vendar obravnavanje nekaterih zadev traja dlje, medtem ko je druge mogoče obravnavati hitreje. Trajanje postopka pred sodiščem je odvisno od zadeve same, zasedbe sodnikov, ki jim je bila zadeva dodeljena, prizadevnosti strank pri posredovanju informacij ter številnih drugih dejavnikov.
Odločitve o nedopustnosti in sodbe odborov ali velikega senata so dokončne in se nanje ni mogoče pritožiti. Lahko pa stranki v roku treh mesecev od sodbe senata zahtevata predložitev zadeve velikemu senatu v ponovno odločanje.
Višje sodišče je namreč v celoti potrdilo prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria II. S tem sta slikar Cekuta in upokojeni brigadir Zupan pravnomočno obsojena; slednji zaradi zlorabe položaja, Cekuta pa zaradi napeljevanja k zlorabi položaja. Cekuta bo moral skladno s sodbo v zaporu preživeti štiri leta in štiri mesece, Zupan dve leti in pol. Oba sta dobila tudi stranske denarne kazni.
