To je ujezilo SDS, ki je predlagala, naj se odločanje o tem preloži, vlada pa naj pripravi bolj pregleden predlog. "Nobenega razloga ni, da na hitro sprejemamo zakon, za katerega dvomim, da bomo vsi vedeli, kaj sprejemamo, posledice pa bodo katastrofalne," je menil Andrej Šircelj (SDS), a odbor predloga ni podprl.
Kritike, da je ministrstvo za finance pripravilo predlog in ga šele naknadno uskladilo z Združenjem bank Slovenije in Banko Slovenije, je bilo slišati tudi od drugih opozicijskih članov odbora. Ob tem je zakonodajno-pravna služba DZ nanj pripravila številne pripombe, koalicijske stranke pa so tako k predlogu zakona s 408 členi pripravile več kot 135 dopolnil, večinoma redakcijske narave, ki jih je odbor podprl.
Precej časa je posvetil razpravi, ali v novo ureditev vključiti pravice zaposlenih do soupravljanja ali soodločanja, kot to velja v ostalih družbah, ali ne. SD in ZL sta to želeli, saj sta ocenili, da bi s tem okrepili notranji nadzor in zmanjšali nevarnost špekulacij. A je odbor sledil mnenju vlade in Banke Slovenije, ki tega nista podprli.
SD in ZL tako nista uspeli s predlogom, da bi se črtalo določilo, da se za banko ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, in sicer glede imenovanja predstavnikov delavcev v upravo in nadzorni svet. Eden od razlogov, da za banke ne velja enaka možnost delavskega soupravljanja kot v drugih družbah, je namreč ta, da imajo nadzorni sveti bank posebne naloge.
Odbor je podprl predlog novega sistemskega zakona, ki po besedah državne sekretarke na ministrstvu za finance Irene Sodin izboljšuje upravljanje bank. Med drugim uvaja štiri vrste kapitalskih blažilnikov, predpisuje višino izrečenih glob članom vodstva, daje več veljave različnim ocenam tveganj, zmanjšuje zanašanje na bonitetne ocene ter vnaša določila za presojanje primernosti za člana nadzornega sveta.
Tudi glede tega se je vnela burna razprava. Vlada je sprva predlagala, da je član nadzornega sveta lahko tisti, ki za to predhodno pridobi dovoljenje Banke Slovenije, nato pa so koalicijske stranke na predlog bančnega združenja zaradi prereguliranosti odločile, da to predhodno ni potrebno. Direktorica pravnega oddelka v Banki Slovenije Jasna Iskra je sicer opozorila, da zaradi ugotavljanja naknadne primernosti lahko nadzorni sveti ostanejo brez večjega števila članov, a to poslancev ni zmotilo.
Člane je razdelilo še vprašanje o varovanju zaupnih podatkov in izjemah, ki te lahko pridobijo. Odbor je podprl predlog koalicije, da zaupne podatke lahko poleg sodišča, tožilstva in policije pridobi tudi komisija za preprečevanje korupcije, razen ko za posredovanje zaupnih podatkov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika. Ni pa podprl predloga SDS, da bi lahko te podatke od bank, ki so prejele državno pomoč, pridobil tudi DZ ali njegovo delovno telo ali njegova preiskovalna komisija.
