Sklad je temelj evropske naložbene ofenzive, ki naj bi v prihodnjih treh letih spodbudila za najmanj 315 milijard evrov zlasti zasebnih investicij v strateške, a tvegane evropske projekte. Ministri so danes dosegli dogovor o zakonodaji za vzpostavitev sklada.
Sklad, ki bo deloval pod okriljem Evropske investicijske banke (EIB), bo s semenskim kapitalom 16 milijard evrov poroštev iz evropskega proračuna in petih milijard evrov iz EIB zagotavljal varnost vlagateljem.
Sredstva iz sklada bodo namenjena projektom na področju prometa, energije in infrastrukture za širokopasovne povezave, izobraževanja, zdravja in raziskav ter za tvegano financiranje podjetij z do 3000 zaposlenimi. Na voljo bodo za socialno in gospodarsko vzdržne projekte, brez sektorskih, regionalnih ali nacionalnih kvot.
Projekte lahko v sodelovanju s skladom sofinancirajo tudi nacionalne razvojne banke. Za zdaj so sodelovanje preko nacionalnih razvojnih bank napovedale štiri članice: Nemčija, Francija in Italija po osem milijard evrov ter Španija 1,5 milijarde evrov.
Podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen, pristojen za naložbe, je danes v Bruslju nakazal, da je mogoče pričakovati še kakšne prispevke.
Slovenski finančni minister Dušan Mramor je pojasnil, da so o možnosti prispevka preko nacionalne razvojne banke SID razmišljali, a še niso sprejeli dokončne odločitve.
Sklad bosta upravljala usmerjevalni in naložbeni odbor. Usmerjevalni odbor bo določal splošno strategijo za delovanje, investicijsko politiko in profile tveganja. Naložbeni odbor pa bo skrbel za izvajanje investicijskih smernic in izbiral projekte.
Da bi zagotovile neodvisnost usmerjevalnega odbora in se izognile političnim pritiskom pri izbiri projektov, so se članice dogovorile, da bodo člani odbora le predstavniki Evropske komisije in EIB, odločitve bo sprejemal s konsenzom.
Naložbeni odbor, v katerem bo sedelo osem neodvisnih strokovnjakov in izvršni direktor, bo projekte, ki bodo upravičeni do podpore iz sklada, izbiral z navadno večino. Vsak projekt bo morala odobriti tudi EIB.
Minister Mramor je februarja opozoril na nekaj čeri, na katerih lahko nasede evropski naložbeni načrt, na primer na vprašanji definicije državnih pomoči pri financiranju projektov in obravnave zadolževanja nacionalnih razvojnih bank.
Danes je pojasnil, da je bil pri vprašanju državnih pomoči dosežen napredek z dogovorom o pospešitvi odločanja v primeru projektov v sklopu naložbenega načrta. Postopek, ki v primeru velikih projektov traja okoli leto dni, naj bi opravili v enem mesecu.
V Sloveniji sicer po Mramorjevih besedah izjemno intenzivno pripravljajo projekte, ki bi jih lahko financirali v sklopu Junckerjevega naložbenega načrta ali instrumenta za povezovanje Evrope (CEF), ter iščejo rešitve, kako pridobiti zasebni kapital.
Dokončnih odločitev še ni, a nekateri že izpostavljeni projekti, na primer druga cev Karavanškega predora ali drugi tir, ostajajo v igri, naš interes je, da bi jih izpeljali in pospešili gospodarsko rast, je pojasnil minister.
Še posebej je po njegovih besedah z vidika investicij, krepitve gospodarske rasti in povečevanja zaposlenosti pomembno leto 2016, ko bo konec črpanja sredstev iz finančnega obdobja 2007-2013.
Minister Mramor se je sicer danes v Bruslju sestal s komisarjem za finančne in gospodarske zadeve Pierrom Moscovicijem, s katerim sta se pogovarjala zlasti o pomenu neodvisnosti Banke Slovenije.
Moscovici je po Mramorjevih besedah povedal, da je treba storiti vse za ubranitev neodvisnosti centralne banke, sicer bo to negativno vplivalo na položaj Slovenije, s čimer je ponovil opozorilo podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, pristojnega za evro.
Dombrovskis je že minuli teden v pismu premierju Miru Cerarju izpostavil pomen ubranitve neodvisnosti slovenske centralne banke in ocenil, da je bilo njeno ukrepanje v procesu sanacije bank, vključno z odpisom podrejenih obveznic, v skladu z zakonodajo EU.
Mramor Dombrovskisovo pismo razume kot "dobrodošlo opozorilo", da mora biti Slovenija zelo zelo pozorna ter pošiljati svetu jasne in pozitivne signale v povezavi z bančnim sektorjem, saj sta gospodarska rast in višja zaposlenost zelo krhki.
Moscovici je sicer po Mramorjevih besedah še izrazil navdušenje nad izboljšanjem stanja v Sloveniji ter posebej opozoril, da si ne sme država privoščiti ničesar, kar bi oslabilo podporo temu zagonu, ter da ne sme odstopati od začrtanega proračuna za letos.
Finančni ministri EU so danes v Bruslju tudi potrdili dveletno podaljšanje roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja Francije. Novi rok za zmanjšanje primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) je leto 2017.
Pojasnili so, da odločitev upravičujejo fiskalni napor Francije od leta 2013, slabi gospodarski pogoji in drugi dejavniki, tudi izvajanje strukturnih reform.
To je že tretje podaljšanje roka za odpravo presežnega primanjkljaja Francije, ki je zaradi previsokega primanjkljaja v postopku od aprila 2009.
