Poročilo, ki ga je vrhovno sodišče odpravilo, ne obstaja več, zato tega poročila KPK Janši ne more več poslati, je pojasnjeval Štefanec. Zato bodo ponovno ugotavljali dejansko stanje.
Štefanec je pojasnil, da KPK že ima Janšev spis, torej razpolaga z vsemi ustreznimi dokumenti, prav tako vrhovno sodišče tudi ni izločilo nobene listine, je dodal. Senat bo zdaj dokumente pregledal in ugotovil, ali obstajajo kakršna koli neskladja ter jih poskušal odpraviti, morda tudi s pomočjo zavezanca. Hkrati pa lahko institucije, ki bi morebiti imele še kakšne dokumente, pozovejo, naj jih dostavijo.
Vendar pa je KPK pristojna za pregledovanje premoženjskega stanja funkcionarjev le za zadnjih deset let, kar pomeni, da bodo morali listine, ki segajo v čas pred marcem 2005, izločiti.
Zdaj sta sicer možna dva scenarija oziroma dokumenta - ugotovitev premoženjskega stanja ali pa zaključno poročilo. Če bo senat komisije v okviru nadzora ugotovil samo določene neustreznosti ali nasprotja, jih bodo poskušali odpraviti in če to ne bo možno, bodo o svojih ugotovitvah dolžni obvestiti pristojne organe. Če bi šlo za sume kaznivih dejanj, so dolžni obvestiti tudi delodajalca, je pojasnil Štefanec. V taki situaciji se javnosti o ugotovitvah ne obvešča, je dodal predsednik KPK.
V primeru, da bi nadzor pokazal na določeno tveganje na korupcijo ter nasprotje interesov, pa so dolžni upoštevati 13. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki govori o pristojnostih komisije ob sumu korupcije ali drugih kršitev. V tem primeru so dolžni osnutek poročila poslati zavezancu v izjasnitev, saj bi šlo za zaključno poročilo in ne le ugotovitev premoženjskega stanja kot v prvem primeru, je razložil.
V kolikšnem času bo nadzor odpravljen, Štefanec ne more napovedati. Dejal je le, da bo nekaj časa verjetno moralo preteči, saj je zadeva kompleksna, podatkov veliko, nekatere stvari pa bo treba preveriti.
Štefanec sicer ne vidi velike razlike med postopkoma, ki ju je KPK vodila zoper Janšo ter zoper predsednika PS in ljubljanskega župana Zorana Jankovića, zato verjame, da bo odločitev vrhovnega sodišča enaka. Prav tako domneva, da se bo senat KPK tudi v Jankovićevem primeru odločil za nadaljevanje postopka.
Novinarje je zanimalo, kako bo senat opravil nadzor glede na znana nesoglasja in trditve podpredsednice senata Alme Maruške Sedlar, da je komisija skorajda mrtva. Štefanec je odgovoril, da se s temi izjavami ne strinja, saj da komisija ni mrtva.
KPK je pri Janši ugotovila večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju glede razpolaganja z gotovino, lastništva nepremičnin, lastništva premičnin ter prevzemanja jamstev in poroštev. Hkrati so ugotovili tudi, da se je Janši premoženje glede na uradno ugotovljene vire dohodkov in premoženja v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov.
Janša je pred dvema letoma, ko je bilo poročilo objavljeno, sprožil upravni spor, po dvakratni zavrnitvi na prvostopenjskem sodišču pa je vrhovno sodišče razsodilo, da je KPK z izdajo poročila posegel v Janševe ustavne pravice, saj mu osnutka prej ni poslal v izjasnitev. S tem je bila Janši kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic.
Obenem pa vrhovno sodišče ni posebej ugotavljalo, ali je ta kršitev vplivala tudi na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v poročilu in se do tega ni opredeljevalo. Nekdanji člani senata KPK, ki je izdal poročilo, pa je sedanji senat opozoril, da lahko postopke ponovi.
Poročilo KPK je pred dvema letoma povzročilo padec Janševe vlade. Komisijo je v času objave poročila vodil sedanji pravosodni minister Goran Klemenčič, zato je bilo minule dni slišati več pozivov k njegovemu odstopu, izključena ni niti možnost interpelacije.
