Kot so v DUTB zapisali v ugovoru, ki nosi datum 9. februar, medijem pa so ga posredovali danes, ugotovitve računskega sodišča ne ustrezajo ne dejanskemu stanju ne pravnemu stanju, kar pomeni, da revizijsko poročilo temelji na nepopolnih in nepravilnih ugotovitvah.
Na očitek, da DUTB ni oblikovala sklada za stabilnost bank, ki bi se uporabil za financiranje ukrepov po zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, DUTB pravi, je morala v letu 2013 "delovati v razmerah, kjer navodila in ukrepi vlade niso bili v celoti usklajeni s cilji, ki jih za DUTB določa zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank".
Ena od bistvenih razlik je bila odločitev vlade, da DUTB ne bo dokapitalizirala bank neposredno prek svoje bilance stanja, ampak naj bi to storila vlada sama. Tako DUTB ni postala lastnica lastniških deležev bank, za kar zakon DUTB nalaga, da mora oblikovati omenjeni sklad.
Računsko sodišče je DUTB tudi očitalo, da ni sklenila pogodb z bankami, v katerih bi podrobneje določila vrednotenje prenesenih terjatev in stroške, ki bi ji jih morale povrniti banke. DUTB pravi, da vrednotenja niso opredelili, ker je ceno prenosa določila Evropska komisija, v ceni pa so bili tudi že upoštevani stroški financiranja in upravljanja.
Na očitek, da upravni odbor DUTB ni določil ciljev za opredelitev variabilnega dela prejemkov (vršilcev dolžnosti) izvršnih direktorjev, DUTB pravi, da upravni odbor ni določil teh ciljev, ker med drugim ni bilo jasno, kdaj bodo dokončno prenesene terjatve, kakšna bo njihova višina in vsebina ter kakšna bo vsebina samega poslovanja. DUTB poudarja, da zato v.d. izvršnih direktorjev v letu 2013 niso izplačali variabilnih delov prejemkov.
Računsko sodišče je tudi očitalo, da DUTB ni poslovala v skladu s predpisi in akti, ker je z dvema svetovalnima družbama, s kadrovsko agencijo, odvetniško pisarno in turistično agencijo sklenila pogodbe o izvajanju storitev brez postopkov javnega naročanja, kljub temu da vse storitve v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov po vsebini ne predstavljajo izjeme od pravil javnega naročanja, ki jih določa zakon o ukrepih za krepitev stabilnost bank.
DUTB vztraja, da je pri pogodbah z družbami Quartz+Co (ki je zagotovila storitve organizacije in postavitve družbe), Zolfo Cooper (finančne storitve), Hansahandelshaus (finančne storitve) in Pedersen&Partners International (iskanje kadrov), z odvetniško družbo Šelih & partnerji (pravno svetovanje) ter s Turistično agencijo Sonček (posredništvo pri nakupu letalskih kart) ravnala skladno z določili omenjenega zakona glede javnega naročanja.
Računsko sodišče je tudi ugotavljalo, da DUTB pri sklepanju pogodb z zunanjimi svetovalci v skupni vrednosti okoli tri milijone evrov ni upoštevala načel dobre prakse upravljanja s pogodbami, ker pred sklenitvijo pogodb ni opredelila vsebine in obsega storitve, ni ocenila ponudb in ni nadzirala izvajanja pogodb.
DUTB pravi, da ta načela (ki jih računsko sodišče povzema po avstralskem računskem sodišču) ne morejo predstavljati pravno zavezujočega vira ter da je med revizijskim postopkom podala obširna pojasnila glede opredelitve vsebine in obsega storitev po vsaki pogodbi. Poudarja, da je bil predmet vseh pogodb določljiv in da se je vsebina in obseg storitev določala glede na potek prevzema tveganih postavk bank.
Med očitki je, da obstaja tveganje, da je DUTB za iste storitve svetovanja plačevala dvakrat, enkrat družbi Quartz+Co in drugič Torbjörnu Manssonu, ki je bil v njej zaposlen. DUTB pravi, da so svetovalne storitve, ki jih je opravljala družba Quartz+Co, obsegale popolnoma druge vrste storitev, kot jih je opravljal Mansson kot v.d. izvršnega direktorja.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je z imenovanjem Manssona za v.d. izvršnega direktorja nastal konflikt interesov. DUTB pa je trdila, da okoliščine, ki bi izkazovale nasprotje interesov po zakonu o gospodarskih družbah, niso podane.
Mansson je po navedbah DUTB deloval skladno z zakonom in na način, da se je v celoti in popolnoma izognil morebitnim okoliščinam nastanka nasprotja interesov. Dodali so, da je Mansson v družbi Quartz+Co v času trajanja pogodbe še naprej zaposlen, da pa je bil izločen pri sklepanju pravnih poslov s to družbo in da ni imel prav nikakršnih pristojnosti za potrjevanje računov, ki jih je izdal Quartz+Co.
Računsko sodišče je DUTB tudi očitalo negospodarno poslovanje, med drugim pri svetovalni pogodbi za iskanje kadrov in najemu družbe Sintegra Lab za razvoj komunikacijske strategije. DUTB trdi, da je glede najemanja zunanjih storitev ravnala pravilno, gospodarno in učinkovito.
Računsko sodišče je očitalo, da upravni odbor DUTB ni ravnal pregledno, ker pred podpisom pogodb o prenosu tveganih postavk z bankama ni dal predloga skupščini za podajo soglasja k pogodbam. DUTB pravi, da je vlada v vlogi skupščine pred podpisom pogodb o prenosu dala soglasje DUTB k sklenitvi pogodb z NLB in NKBM.
Računsko sodišče je DUTB očitalo tudi negospodarno ravnanje, in sicer ker je z NLB in NKBM sklenila pogodbi o upravljanju premoženja v skupnem znesku 585.000 evrov, s katero je nase prevzela stroške upravljanja terjatev do dejanskega prenosa upravljavskega nadzora nad terjatvami.
DUTB pravi, da je nastanek teh stroškov posledica nehkratnega prenosa terjatev na DUTB, saj je bil najprej izveden pravni prenos, fizični prenos terjatev (kreditnih map) pa je potekal v več tranšah.
DUTB si je prizadevala doseči dogovor z bankama o brezplačnem upravljanju premoženja v obdobju do prenosa kreditnih map. Po pogajanjih z obema bankama, "kjer je treba upoštevati veliko pogajalsko moč bank glede na opisane okoliščine", pa je bila cena za opravljanje teh storitev dogovorjena glede na obseg komitentov, za katere je posamezna banka določeno obdobje opravljala storitev upravljanja.