V ZL so novelo vložili v zakonodajni postopek, da bi, kot so navedli, odpravili protiustavno in sistemsko diskriminacijo, ki jo omogoča trenutni pravni red.
Tako novela registrirano istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo, ki je po novem določena kot življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol. S tem pa tudi za istospolne partnerske skupnosti prinaša enake pravne, ekonomske in socialne posledice, kot jih ima zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola. Med njimi je tudi možnost posvojitve otrok, ki je bila med nasprotniki tako v parlamentarni razpravi kot v delu civilne družbe najbolj kritizirana.
Med zagovorniki je bilo v razpravi slišati, da je za sprejem novele skrajni čas, saj je treba odpraviti diskriminacijo. Istospolni pari so v slovenski družbi realnost, s podelitvijo pravic njim pa nihče nič ne izgublja, so ocenjevali.
Novelo so večinsko podprli v največji parlamentarni stranki SMC. Vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer je med drugim poudarila, da ljudje nimajo pravice drugim zapovedovati, omejevati ali prepovedovati, koga naj ljubijo - ženske ali moške. Tisti hip, ko začnejo razmišljati v tej smeri, po njenih besedah stopajo na pot temeljnega posega v osebno svobodo drugega.
Matjaž Nemec (SD) je ocenil, da je za izenačitev pravic istospolnih s heterospolnimi pari že čas. Predolgo že traja ta gonja proti drugačnosti," je dejal. Vodja poslanske skupine ZaAB Jani Möderndorfer je dodal, da se je vsaka pravica v zgodovini pridobivala z muko, bolečino, pogosto tudi s krvjo, danes pa z mnogo razprave.
Nasprotniki novele pa so opozorili, da matere narave ni mogoče spremeniti z zakonom. Kot menijo, je mama mama, tudi če je otrok zaradi različnih okoliščin primoran živeti drugače. Ne strinjajo se z redefinicijo zakonske zveze, po kateri v besedilu ne bi bilo več besed mož in žena.
Kot je dejala Jelka Godec (SDS), odprava neskladnosti z ustavo, ki jo je v primeru zakona o registraciji istospolne skupnosti ugotovilo ustavno sodišče, ne more biti razlog za redefinicijo zakonske zveze.
Poslanka NSi Iva Dimic pa je izpostavila, da ustava varuje družino ter da so dobili številne pripombe državljanov na novelo. Ob tem je pozvala k strpnemu dialogu.
V DeSUS o noveli niso bili enotnega stališča. Kot je izpostavila poslanka Jana Jenko, so točka, kjer se ne morejo poenotiti, zunanje posvojitve otrok istospolnih partnerjev.
Vlada predlogu ni nasprotovala. Kot je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, predlog zakona nikomur ničesar ne jemlje, ampak le širi pravice. Z novelo po njenih besedah sledijo ugotovitvam ustavnega sodišča, da pravne posledice skupnosti dveh ne temeljijo na spolni usmerjenosti.
Pri glasovanju so se poslanske skupine povečini držale svojih napovedi. Za zakon so tako glasovali prisotni poslanci ZL, SD in ZaAB ter velika večina poslancev SMC. Proti so bili v SDS in NSi, v DeSUS pa so bili neenotnih stališč. Štirje poslanci so bili proti, trije poslanci za, dva sta prijavila prisotnost, a nista glasovala, ena poslanka pa je bila odsotna.
Skoraj sedemurno razpravo v DZ je na shodu z naslovom Dan ljubezni pred državnim zborom spremljalo nekaj tisoč ljudi, ki so izrazili nasprotovanje noveli. Voditelji koalicije Za otroke gre!, ki so shod pripravili, so pri tem izpostavljali, da posvojitev ni pravica, pač pa ima otrok pravico do posvojitve v najboljše okolje.
Sovoditelj koalicije Aleš Primc je na shodu napovedal, da bo v primeru sprejema novela njihova prva naloga zbrati podpise za referendum.
Koaliciji so se v nasprotovanju noveli s sporočilom za javnost pridružili tudi v Svetovnem slovenskem kongresu.
Na drugi strani se je v istem času pred poslopjem DZ zbralo okoli 10 podpornikov novele.