Podrobno opredeljeni kriteriji za razvrščanje državnih naložb
Vrednost premoženja, merjenega z vsoto knjigovodskih vrednosti kapitalskih deležev, je konec leta 2013 za državo in za takratno Slovensko odškodninsko družbo, danes Slovenski državni holding, znašala skupaj 11,2 milijarde evrov. Od tega je na premoženje v neposredni lasti RS odpadlo 10,59 milijarde evrov. Skupaj so podjetja z državnimi naložbami upravljala s sredstvi v višini nekaj manj kot 61,6 milijarde evrov, izhaja iz predloga strategije, datiranega na 24. februar.
Ta vsebuje vsebinske kriterije za razvrščanje kapitalskih naložb. Za strateške naložbe so po predlogu označena podjetja, ki izvajajo ključne infrastrukturne naloge, ki so pomembne za oskrbo z viri in energijo ter operaterji javnih omrežij, ki opravljajo pomembne javne storitve in ki povečujejo konkurenčnost celotne gozdno-lesne vrednostne verige.
Za pomembne naložbe pa so označene sistemske finančne institucije in skladi rizičnega kapitala, loterija in igre na srečo, razvojno in tehnološko pomembna podjetja, ki obvladujejo ključne tehnologije, razvojni in kompetenčni centri ter centri odličnosti ter podjetja, ki imajo pomembno vlogo pri povezovanju podjetij v dobaviteljske verige in internacionalizaciji gospodarstva.
Pri tem je za posamezni kriterij predlagana tudi utež oz. stopnja strateškega pomena. Največjo težo ostati strateška naložba bo imelo po predlogu denimo podjetje, ki je integrator verige vrednosti in ima vse ključne poslovne funkcije v Slovenije.
V dokumentu razvrstitev posameznih naložb tako še ni opredeljena. Republika Slovenija, holding, Kapitalska družba, PDP in Družba za upravljane terjatev bank so imele leta 2013 lastniške deleže v 107 družbah, vključno z bankami in zavarovalnicami. Oba sektorja sta v strategiji obdelana v posebni prilogi.
Najpomembnejši sektor z državnimi naložbami energetika
Podjetja, kjer ima država lastniške deleže, so v 2013 skupno ustvarila za 322,5 milijona evrov čistega dobička, če ne upoštevamo bančnega sektorja, ki je zaradi slabitev ob rezultatih pregledov bank ustvaril visoko izgubo. Ob upoštevanju bank so podjetja z državnimi naložbami ustvarila 2,1 milijarde evrov čiste izgube. Do leta 2016 naj bi se čisti dobiček podjetij z državnimi naložbami ob neupoštevanju bank po ocenah okrepil na skoraj 623 milijonov evrov.
V dokumentu na 158 straneh so nato posamezne državne naložbe obdelane po sektorjih. Po skupni knjigovodski vrednosti državnih naložb je najmočnejši sektor energetika. Država ima tako v upravljanju lastniške deleže v skupni vrednosti nekaj nad 3,4 milijarde evrov, kar predstavlja skoraj tretjino vseh naložb.
V 2013 so energetske družbe pridelale za 139,5 milijona evrov čistega dobička. Strategija opredeljuje glavne cilje upravljanja s ključnimi naložbami v sektorju.
Pri 100-odstotno državnem Holdingu Slovenske elektrarne sta poleg osnovnega cilja izboljšanja donosnosti družbe in skrbi za razvoj ter obnovo energetske infrastrukture omenjena predvsem uspešno dokončanje investicije v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) ter racionalizacija stroškov v skupini Premogovnik Velenje. Omenja se tudi proučitev možnosti povezovanja Teša in Premogovnika Velenje v enovito podjetje.
Podobni splošni cilji veljajo za drugi steber slovenske energetike, prav tako 100-odstotno državno Gen Energijo. Kot ključni izziv zanjo predlog strategije izpostavlja gradnjo drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, po zasnovi sodelovanje z zasebnimi vlagatelji v posebnem projektnem podjetju.
Za Eles je izrecno napisano, da bo država v njem ohranjala 100-odstotno državno lastništvo, se bo pa Elesov lastniški delež v Talumu po predlogu strategije prenesel na Slovenski državni holding (SDH) oz. prodal.
V Petrolu ima država prek SDH oz. Kapitalske družbe 28,5-odstotni delež, za zdaj pa ni omenjeno nič o umiku države iz naložbe. Naj bi pa prek zamenjave lastniških deležev Petrol pridobil večinski delež v Geoplinu, država pa bo drugi strani utrdila svoje lastništvo v družbi Plinovodi nad 50 odstotki.
Prometno-logistični sektor - v ospredju vprašanje Luke Koper
Drugi sektor po pomenu med državnimi naložbami je promet, transport in infrastruktura, ki predstavlja 27 odstotkov vse knjigovodske vrednosti. Skupna vrednost državnih naložb v sektorju je tako konec 2013 dosegala nekaj več kot 2,8 milijarde evrov, družbe pa so ustvarile za dobrih 77,5 milijona evrov dobička.
Pri 100-odstotno državni Družbi za avtoceste v RS (Dars) je poleg kakovostnega upravljanja avtocestne infrastrukture izpostavljeno tudi vprašanje upravljanja z Darsovo zadolženostjo, pri čemer se omenja tudi sprejem krovnega zakona o poroštvu za družbo.
V Luki Koper, kjer ima država skupno 67,2 odstotka lastništva, se poleg stalne skrbi za izboljšanje poslovanja in povečanje dobičkonosnosti navaja nadaljnja gradnja pristaniške infrastrukture in skrb za odnose z lokalno skupnostjo. V primeru morebitne odločitve za prodajo, kar zadnje tedne buri največ duhov, bi bilo treba predhodno iz družbe izločiti pristaniško infrastrukturo ter vzpostaviti model pristaniške uprave.
Pri Slovenskih železnicah se omenja možnost delne privatizacije tovornega prometa in podpornih ter komercialnih dejavnosti, pri nadaljnjih vlaganjih v infrastrukturo pa se navaja možnost modela javno-zasebnega partnerstva.
V sektorju pošte in telekomunikacije, ki je peti največji po knjigovodski vrednosti, je med cilji upravljanja izpostavljena Pošta Slovenije, medtem ko za Telekom Slovenije, ki je tik pred prodajo, zasnove upravljanja ni.
Pri bankah zaveze znane, Zavarovalnica Triglav pomembna naložba
Tretji največji sektor po knjigovodski vrednosti so medtem banke. Država je sektor v strategijo upravljanja vključila, potem ko je leta 2013 podržavila NLB, NKBM in Abanko, lani pa še Banko Celje. V bančnem sektorju je tako leta 2013 upravljala za 24,29 milijard evrov sredstev, knjigovodska vrednost njenih deležev v bankah pa je takrat dosegala 2,41 milijarde evrov. Medtem je bančni sektor predlani tonil v izgubah, se zanj za leto 2016 predvideva sedemodstotni donos na kapital.
Ob podržavljanju NLB in NKBM se je država zavezala, da bo NKBM prodala do konca leta 2016, v NLB pa mora zmanjšati svoj delež na 25 odstotkov plus ena delnica do konca leta 2017. Delnice te banke naj bi tudi končno začele kotirati na Ljubljanski borzi. Za Abanko velja, da se mora obdobje prestrukturiranja zaključiti do konca leta 2018. Ker je vmes država v celoti prevzela lastništvo še nad Banko Celje, mora banki združiti in združeno banko prodati najpozneje do konca junija 2019.
Glede zavarovalnic, kjer je knjigovodska vrednost državnih naložb ob koncu 2013 znašala nekaj nad 200 milijonov evrov, vlada meni, da so dolgoročno stabilna naložba in ob dobrem upravljanju je po njenem mnenju mogoče pričakovati rast vrednosti takih naložb.
Državne lastnike imata Zavarovalnica Triglav (62,56 odstotka) in Pozavarovalnica Sava (29,15 odstotka), ki ju strategija uvršča med pomembni naložbi. Določen dolgoročen vpliv nad upravljanjem bi torej lahko zagotovili z ohranitvijo 25 odstotkov plus ene delnice.
Država je tudi stoodstotna lastnica upravljalke vzajemnih pokojninskih skladov Modre zavarovalnice, ki se v strategiji skladno z zakonom umešča med strateške naložbe, dokler upravlja zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence. Če bi se jo odločili prodati, pa bi morali biti postopki izvedeni na podlagi javne ponudbe, pri čemer bi imeli prednostno pravico zavarovanci v skladih Modre zavarovalnice ter sindikati.
Država bi ohranila donosni delež v Krki
Med naložbami v predelovalnem sektorju je najdonosnejša tista v novomeški Krki, kjer donosnost na kapital presega 10 odstotkov. Država ima v družbi prek SDH in Kada v lasti skoraj 26,9 odstotka delnic, sodeč po predlogu strategije pa si bo prizadevala ta delež v največji možni meri ohraniti.
