O predlogu novele, ki jo je po skrajšanem postopku v DZ vložila ZL, bodo poslanci po današnji predvidoma skoraj sedemurni razpravi glasovali nocoj. Prvopodpisani pod predlogom novele Matej T. Vatovec (ZL) je pojasnil, da s predlogom zagotavljajo enakost vseh pred zakonom. Zdaj namreč po njegovih besedah vsako razlikovanje med istospolnimi in heterospolnimi skupnostni temelji na spolni usmerjenosti, čeprav je bistvena značilnost obeh zvez tesna povezanost para, ki si stoji ob strani. Že to, da imamo za ti dve skupini različna zakona, kaže na neenakopravno obravnavo, meni Vatovec. Predlog novele, ki zakonsko zvezo določa kot življenjsko skupnost dveh oseb, ne glede na spol, tako po njegovih besedah na sistematičen način odpravlja diskriminatorno stanje v Sloveniji, med drugim je usklajen tudi z LGBT skupnostjo. "S tem bomo storili korak naprej k zares strpni in vključujoči družbi. S tem korakom danes Slovenija vstopa v 21. stoletje," je dejal.
Novelo podpirajo v največji parlamentarni stranki SMC. Vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer je pojasnila, da so tekom civilizacijskega razvoja napredne družbe izhajale iz pojmovanja človeka kot unikuma skupnosti. "Drugačnost bi zato v prvinskem smislu morala biti razumljena kot dar, kot temeljni, sestavni del enakosti in ne kot kal razdora družbe," je še dodala. "Tako kot ne zapovedujemo kdo, kdaj, pod kakšnimi pogoji sme imeti rad kratkolase, dolgonoge, verne, svetlo ali manj svetlopoltne ..., tako v primeru soglasnega odnosa, nimamo pravice drugim zapovedovati, omejevati ali prepovedovati, koga naj ljubijo - ženske ali moške," je dejala. Tisti hip, ko začnemo razmišljati v tej smeri, stopamo na pot temeljnega posega v osebno svobodo drugega. "S kakšno pravico in kakšnim pravom," se je še vprašala. Ob tem je spomnila, da bile nekatere skupine v preteklosti prisiljene boriti se za svoje ob rojstvu podarjene pravice do enakosti in navedla nekatere mednarodne akte, med drugim konvencijo o odpravi diskriminacije žensk, konvencije o pravicah otrok, invalidov, delavcev migrantov,...
Kot je napovedal Matjaž Nemec (SD), bodo poslanci SD novelo soglasno podprli, saj se bodo z njo izenačile pravice istospolnih s heterospolnimi pari. "Prav je tako in bil je že čas. Predolgo že traja ta gonja proti drugačnosti," je dejal Nemec. Istospolna usmerjenost je po njegovih besedah realnost v naši družbi. Zato ne pristaja na nasprotovanje nekaterih njihovim pravicam, ki daje sporočilo, da so istospolno usmerjeni drugorazredni državljani. Ob tem se Nemec sprašuje, kdo lahko komu narekuje, koga imeti rad. "Slovenija naj postane država, ki spoštuje enakopravnost, različnost in človekove pravice. Danes naj bo ta dan," je dejal.
Podporo zakonu so napovedali tudi v ZaAB. Po mnenju vodje njihove poslanske skupine Janija Möderndorferja je skrajni čas, da uredimo pravice istospolnih, to je namreč storilo tudi že več držav. Kot je dejal, se je vsaka pravica v zgodovini pridobivala z muko, bolečino, pogosto tudi s krvjo, danes pa z mnogo razprave. Kot pravi, ne more biti proti temu, da se imajo ljudje radi in želijo imeti svojo skupnost, še posebej, če to nanj nič ne vpliva. "Še vedno bom imel zakon, moja žena bo še vedno moja žena," je dejal.
V opozicijskih SDS in NSi pa so napovedali, da predloga novele ne bodo podprli. Kot je dejala Jelka Godec (SDS), odprava neskladnosti z ustavo, ki jo je v primeru zakona o registraciji istospolne skupnosti ugotovilo ustavno sodišče, ne more biti razlog za redefinicijo zakonske zveze. Ta je po njenem mnenju tudi edini namen predlagane novele. Ob tem pa Godčeva poudarja, da tudi Splošna deklaracija človekovih pravic nalaga dolžnost zaščite družine. S pravico istospolnih do posvojitev otrok pa bi po njenih besedah država omogočala odraščanje otrok brez očeta in matere. "Ne trdimo, da dva moška ne moreta biti dobra očeta, a nihče izmed njiju ne more biti dobra mati," je poudarila.
Tudi v NSi menijo, da novela presega, kar je naložilo ustavno sodišče glede širitve pravic istospolnih, saj zakona o registraciji ni razveljavilo, v odločbi pa zapisalo, da je registrirana skupnost razmerje, ki je podobno in ne enako zakonski skupnosti, je dejala poslanka NSi Iva Dimic. Ob tem je izpostavila, da ustava varuje družino ter da so dobili številne pripombe državljanov na novelo. Ob tem je pozvala k strpnemu dialogu.
V DeSUS enotnega stališča nimajo, zato se bodo poslanci odločali po svoji vesti. Kot je izpostavila poslanka Jana Jenko, so točka, kjer se ne morejo poenotiti, zunanje posvojitve otrok istospolnih partnerjev, saj jih skrbi vprašanje, ali je slovenska družba že dovolj pripravljena, da bi brez zadržkov sprejela liberalno ureditev vprašanj v različnih tipih partnerske skupnosti. Zato so bili nekateri bolj naklonjeni predlogu zakonodaje, ki ga je pripravilo ministrstvo.
Vlada sicer predlogu ne nasprotuje. Kot je danes pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, predlog zakona nikomur ničesar ne jemlje, ampak le širi pravice. Z novelo po njenih besedah sledijo ugotovitvam ustavnega sodišča, da pravne posledice skupnosti dveh ne temeljijo na spolni usmerjenosti. Kot je poudarila, pravica do otroka ne obstaja in tudi novela istospolnim parom ne daje pravice do posvojitve otrok, ampak zgolj možnost, da se ob trenutno 572 vlogah za posvojitev otroka postavijo v vrsto. Ob tem je spomnila še, da so že skoraj vse države EU uredile pravice istospolnih.
