To je najambicioznejši energetski projekt po vzpostavitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki bo koristil ljudem, podjetjem in okolju, je ob predstavitvi strategije poudaril podpredsednik komisije Maroš Šefčovič, pristojen za energetsko unijo.
Pogodba o Evropski skupnosti za premog in jeklo, ki je veljala med letoma 1952 in 2002, je sicer temelj sodobne unije. Njen namen je bil ustvariti tolikšno medsebojno odvisnost pri proizvodnji premoga in jekla, da nobena država ne bi mogla mobilizirati svojih vojaških sil brez vednosti drugih.
Zagonu projekta energetske unije je botrovala zaostritev odnosov med EU in Moskvo po priključitvi Krima marca lani in tudi današnjo strategijo je komisija razgrnila v senci novih ruskih groženj z zaprtjem plinske pipe zaradi neplačanih računov Ukrajine. Ključni namen tega projekta je tako prav zmanjšanje energetske odvisnosti EU, zlasti od Rusije in tudi na sploh.
EU je namreč največja uvoznica energije na svetu, saj uvozi 53 odstotkov energije v vrednosti približno 400 milijard evrov na leto. Šest članic - Bolgarija, Estonija, Finska, Latvija, Litva in Slovaška - je za celoten uvoz plina odvisnih od enega samega zunanjega dobavitelja, Rusije.
Energetska unija je po navedbah komisije nujna tudi zato, ker zaradi staranja infrastrukture, slabo integriranih trgov in neusklajenih politik evropski porabniki, gospodinjstva in podjetja ne uživajo koristi - večje izbire ali nižjih cen energije.
Veleprodajne cene električne energije v Evropi so za 30 odstotkov višje kot v ZDA, veleprodajne cene plina pa za več kot 100 odstotkov. Stopnja energetske revščine je občutno previsoka - deset odstotkov prebivalcev EU ne zmore plačevati računov za energijo, ponazarjajo v komisiji.
Z energetsko unijo naj bi prost pretok energije postal peta temeljna svoboščina, za prostim pretokom blaga, storitev in kapitala ter prostim gibanjem oseb. "Predolgo je bila energija izvzeta iz temeljnih svoboščin naše unije. Trenutni dogodki kažejo, koliko je na kocki. Mnogo Evropejcev se boji, da ne bodo mogli greti svojih domov," je ob tem poudaril predsednik komisije Jean-Claude Juncker.
Solidarnost in zaupanje, zanesljiva, vzdržna, konkurenčna in cenovno dostopna energija za vsakega Evropejca, boljši pregled nad sklepanjem energetskih pogodb članic s tretjimi državami, boljša energetska povezanost Evrope, povečanje energetske učinkovitosti in prehod na trajno nizkoogljično družbo - to je nekaj ciljev energetske unije.
Med konkretnimi ukrepi, ki jih predvideva strategija, so nova zakonodaja za zagotovitev oskrbe z elektriko in plinom, povečanje financiranja EU za energijsko učinkovitost ali za nov energetski sveženj za obnovljivo energijo, letno poročanje o stanju energetske unije in krepitev Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) s sedežem v Sloveniji.
Šefčovič je ob tem danes znova izpostavil pomen diverzifikacije energetskih poti in virov ter spomnil na dogovor držav Jugovzhodne in Srednje Evrope, vključno s Slovenijo, ki jih je Rusija pustila na cedilu z odpovedjo plinovoda Južni tok, da bo vsaka od njih zagotovila dobavo plina iz vsaj treh različnih virov.
Pomemben vidik pri vzpostavljanju energetske unije je tudi promet - 94 odstotkov prometa temelji na naftnih derivatih, od katerih je 90 odstotkov uvoženih, izpostavljajo v komisiji. Komisarka za promet Violeta Bulc je na družbenem omrežju Twitter ocenila, da je strategija za energetsko unijo ambiciozna ter izpostavila potrebo po čistih in energetsko učinkovitih vozilih.
Energetska unija predvideva vrsto ukrepov za energetsko učinkovitejši promet, na primer nadaljnjo krepitev standardov glede izpustov CO2 za osebne avtomobile po letu 2020, razvoj infrastrukture za alternativna goriva s poudarkom na elektrifikaciji prometa ter spodbujanje uporabe prevoza po železnicah, morju in rekah.
Poleg strategije za energetsko unijo je komisija danes predstavila načrt za prispevek EU k mednarodni podnebni konferenci konec leta v Parizu in pregled napredka pri uresničevanju desetodstotnega cilja na področju elektroenergetskih povezav v Evropi, ki kaže, da 12 članic, med katerimi sicer ni Slovenije, tega cilja ne izpolnjuje.
Odzivi so različni, vsaka interesna skupina izpostavlja svoje interese. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da ima vizija slepe pege in da je polna protislovij. Zeleni v Evropskem parlamentu obžalujejo, da je vizija preveč osredotočena na fosilna goriva ter da odpira nova vrata močno subvencionirani in nevarni jedrski energiji.
V Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA) so na primer opozorili, da premik prometa s cest na železnice, morje in reke ni prava rešitev za dekarbonizacijo prometa, saj noben način prevoza ni sam po sebi bolj prijazen do okolja kot drugi.
Na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo pa sveženj sporočil o energetski uniji pozdravljajo in napovedujejo, da ga bodo v prihodnjih tednih temeljito preučili. Vlada bo prva okvirna stališča do predlogov sprejela v četrtek.
