Ustavni sodniki so ugotovili, da niso izkazane posebne okoliščine, ki bi omogočale sklep o možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic za oba obsojenca.
Ustavni sodniki so pritožbi Črnkoviča in Krkoviča obravnavali na seji sredi januarja. V primeru Črnkoviča je odločalo osem sodnikov, za zavrnitev zadržanja je glasovalo pet sodnikov: Miroslav Mozetič, Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat. Trije - Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Marta Klampfer - so bili proti. Ločeni odklonilni mnenji sta napisala Deisinger in Klampferjeva.
Deisinger in Petrič sta bila proti zavrnitvi zadržanja tudi v Krkovičevem primeru, Klampferjeva ni glasovala. Ostali so glasovali za zavrnitev. Sodnik Jan Zobec se je iz obeh odločanj izločil.
Črnkovič je za STA izrazil razočaranje nad odločitvijo ustavnih sodnikov. Moti ga, da je bilo ustavno sodišče pri odločanju razdeljeno. Prav tako ne verjame, da bo končna odločitev zanj ugodna.
Zagovornik Toneta Krkoviča, odvetnik Jože Hribernik, zavrnitev predloga za zadržanje izvrševanja sodbe v zadevi Patria konkretneje ni želel komentirati, je pa zadovoljen, da so ustavni sodniki zadevo soglasno sprejeli v nadaljnjo vsebinsko obravnavo. Zato s svojo stranko še naprej pričakujeta, da bodo ustavni sodniki ugotovili kršitve človekovih pravic.
Krkovič in Črnkoviča sta bila sicer obsojena zaradi dajanja in sprejemanja daril pri poslu z osemkolesniki. Krkovič je kazen začel prestajati julija lani, Črnkovič pa oktobra lani.
Poleg Črnkoviča in Krkoviča je bil v zadevi Patria na zaporno kazen obsojen tudi nekdanji predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša, kateremu pa je ustavno sodišče ugodilo glede predloga za zadržanje izvrševanja sodbe, tako da je od 12. decembra na prostosti.
Ob Janševem zadržanju sodbe so ustavni sodniki opozorili, da zakon o ustavnem sodišču ne zahteva, da bi za zadržanje izvrševanja sodbe morala obstajati posebna verjetnost uspeha z ustavno pritožbo.
V danes objavljenih odločbah glede Krkoviča in Črnkoviča pa so zapisali, da lahko ustavno sodišče zadrži izvršitev posamičnega akta, ko pritožbo sprejme v obravnavo. Za to se odloči, če bi z izvrševanjem tega akta, v tem primeru sodbe, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, ki presegajo posledice posega v osebno svobodo zaradi izvrševanja pravnomočne obsodilne sodbe. Krkovič in Črnkovič pa težko popravljivih škodljivih posledic v opisanem pogledu ne navajata, ugotavljajo sodniki.
Krkovičeva in Črnkovičeva ustavna pritožba po mnenju ustavnih sodnikov tudi ne izkazuje očitne kršitve človekovih pravic, ki bi jih ugotovili že ob sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo. Prav tako ne omogoča stališča, da je šlo v njunem primeru za arbitraren ali samovoljen poseg v osebno svobodo, zaradi česar bi zadržali izvrševanje izpodbijanih sodb.
V Janševem primeru so kot posebno okoliščino, ki je odločujoče vplivala na presojo možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic, šteli njegov poslanski mandat. Kot mogoče težko popravljive škodljive posledice pa je štelo posledice, ki bi lahko v luči Janševega mandata v delovanju parlamenta in oblasti kot celote nastale, če bi se ustavna pritožba izkazala za utemeljeno.
Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc današnje odločitve ustavnega sodišča ni komentiral.
Tudi premier Miro Cerar odločitve ni komentiral, dejal je le, da SMC spoštuje začasne in dokončne odločitve sodišč.
Primer Patria sicer na ustavnem sodišču obravnavajo absolutno prednostno, ustavni sodniki pa naj bi vsebinsko o vseh treh zadevah odločili do konca aprila. Kot je za Primorske novice povedal predsednik ustavnega sodišča Mozetič, jih bodo obravnavali skupaj.
