Tokratno dejanje grške drame se je začelo v ponedeljek zvečer z zmedo zaradi informacij iz Aten, da naj bi Grčija zamujala s seznamom reformnih ukrepov, ki je bil pogoj za podaljšanje programa, a se je nato izteklo brez zamud in brez drugih zapletov.
Že prvi odzivi iz Evropske komisije so nakazali, da bo razplet pozitiven. Seznam reformnih ukrepov je "dovolj celovit", da ga je mogoče obravnavati kot izhodišče za nadaljnja pogajanja s ciljem uspešnega končanja programa finančne pomoči, so povedali viri pri komisiji.
Evropska komisija je poleg Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ena od treh institucij, ki še vedno bdijo nad izvajanjem grškega programa, le da se namesto izraza "trojka" zdaj uporablja izraz "institucije".
Institucije so nato dejansko podale pozitivno oceno v duhu prvega odziva komisije in na tej podlagi so finančni ministri držav v območju evra nato potrdili grški reformi seznam in prižgali zeleno luč za izvedbo vseh potrebnih postopkov za podaljšanje programa.
Nekatere članice, na primer ključna igralka Nemčija, morajo podaljšanje odobriti v parlamentu. V Sloveniji je ta odločitev v pristojnosti ministrstva za finance, saj so v parlamentu že odobrili sredstva za Grčijo, predvidena v sklopu drugega programa pomoči.
Evroskupina je sicer grške oblasti danes ob odobritvi podaljšanja programa do konca junija pozvala, naj v tesnem sodelovanju z institucijami še podrobneje opredelijo in razširijo seznam reformnih ukrepov, tako da bo mogoče pregled izvajanja programa, od katerega so odvisne nadaljnje finančne injekcije državi, končati hitro in uspešno.
Grški seznam reformnih ukrepov je razdeljen na štiri poglavja: ukrepe za zagotavljanje fiskalne vzdržnosti in finančne stabilnosti, za spodbujanje gospodarske rasti in za boj proti humanitarni krizi. Vsi ti ukrepi naj bi bili podrobneje opredeljeni in dogovorjeni najpozneje do konca aprila.
Zaveze vključujejo korenito reformo javnega sektorja in davčnega sistema ter odločen boj proti korupciji.
Na področju davkov se Grčija med drugim zavezuje k reformi davka na dodano vrednost in davka na dohodek, k odpravi davčne imunosti in na sploh k ustvarjanju nove kulture spoštovanja davčne zakonodaje, tako da bodo vsi sektorji družbe, še posebej bogati, pošteno prispevali k financiranju javnih politik.
Prav tako se Grčija zavezuje h krepitvi nadzora nad vsemi področji javne porabe ter k opredelitvi varčevalnih ukrepov na podlagi temeljitega pregleda porabe vseh ministrstev in racionalizacije izdatkov, ki niso povezani s plačami in pokojninami ter trenutno predstavljajo 56 odstotkov celotnih javnih izdatkov.
Atene obljubljajo, da bo postal boj proti korupciji nacionalna prioriteta. Napovedujejo ukrepe proti tihotapljenju goriva in tobaka, nadzor cen uvoznega blaga s ciljem preprečitve izgub pri prihodku in ukrepe proti pranju denarja. Takoj naj bi zastavili ambiciozne cilje glede prihodkov na tem področju.
Zavezujejo se tudi k zmanjšanju števila ministrstev s 16 na deset, zmanjšanju števila "posebnih svetovalcev" vladi in omejitvi ugodnosti ministrov, poslancev in visokih uradnikov, na primer pri avtomobilih, potnih stroških in dodatkih, ter k zaostritvi zakonodaje o financiranju političnih strank.
Grške oblasti se zavezujejo k ukrepom za zagotovitev zdravih bank, ki bodo delovale po uveljavljenih bančnih načelih, k ustreznemu delovanju grškega sklada za finančno stabilnost v skladu z evropskimi pravili, k učinkovitemu upravljanju slabih posojil, k omejitvi tveganj za javne finance in plačilne kulture ter k posodobitvi zakonodaje o bankrotu.
Za privabljanje naložb v ključne sektorje in učinkovito uporabo državnega premoženja se grške oblasti zavezujejo, da ne bodo razveljavljale odločitev o že izpeljanih privatizacijah. V primerih, ko so postopki za javna naročila že sproženi, bodo spoštovale zakonodajo. Privatizacije, ki še niso bile zagnane, pa bodo preučile s ciljem čim večjih dolgoročnih koristi za državo in gospodarsko okrevanje.
Grške oblasti se bodo z usmerjenimi ukrepi soočile s problemom revščine, pri čemer bodo zagotovile, da ukrepi ne bodo imeli negativnega fiskalnega učinka ter da bodo v skladu z reformo javne uprave in bojem proti birokraciji in korupciji, še piše v pismu s seznamom reformnih ukrepov.
A seznam z zavezami nove grške vlade je šele prvi korak, opozarjajo evropski in mednarodni posojilodajalci.
Vodja IMF Christine Lagarde je v pismu šefu evroskupine Jeroenu Dijsselbloemu izrazila zadržke do grškega reformnega seznama, češ da je sicer zadostno izhodišče, ni pa dovolj podroben. Zadovoljna je z zavezami za boj proti izogibanju davkom in korupciji, opozarja pa na pomanjkljivosti na področju pokojnin, davka na dodano vrednost in reforme trga dela.
Predsednik ECB Mario Draghi pa je v pismu Dijsselbloemu izpostavil, da se seznam na številnih področjih razlikuje od ukrepov, predvidenih v sklopu sedanjega programa.
Nemški parlament naj bi o podaljšanju programa odločal v petek.
