GZS je iz pogajanj o socialnem sporazuma izstopila, ko je vlada, kot je dejal predsednik GZS Samo Hribar Milič, grozila z novimi dajatvami gospodarstvu. Pozneje, ko teh groženj ni bilo več, je bilo prepozno, da bi se priključili, o morebitnem podpisu pa so se želeli odločiti šele po njegovi sklenitvi, je pojasnil.
Izvršna direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin pa je dodala, da je v socialnem sporazumu sicer nekaj priložnosti za gospodarstvo, vendar premalo. Socialni sporazum je po njeni oceni vsebinsko preobsežen, brez jasno določenih zavez, rokov, izvedbe in izvajalcev. Sporazum tudi ni dovolj razvojno usmerjen in ne predvideva potrebnih reform javnega sektorja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja in trga dela.
Prav tako, kot je dejala, ne predvideva razbremenitve gospodarstva, temveč ravno nasprotno, vključuje pasti za morebitne višje obremenitve.
Člani upravnega odbora o morebitnem podpisu sporazuma niso razpravljali, prvi mož družbe Štore Steel Marjan Mačkošek je dejal le, da s takšno odločitvijo ne bodo "izgubili prav ničesar".
Socialni partnerji so socialni sporazum 2015-2016 podpisali pred dvema tednoma. S tem je Slovenija v začetku meseca dobila peti, a hkrati šele tretji sodoben socialni sporazum, ki s ciljem doseči stabilnost in socialni mir opredeljuje temeljne zaveze in usmeritve vlade, delodajalcev in sindikatov. Zadnji socialni sporazum je potekel z letom 2009.
