Ministrstvo za pravosodje se je s primerom pregona diplomiranega pravnika Luke Vlaovića, ki bi ga morali preganjati zaradi poskusa umora, a so ga na ljubljanskem tožilstvu preganjali zaradi poskusa uboja, seznanilo iz medijev, so pojasnili za STA. Zato so v torek Vrhovno državno tožilstvo zaprosili za poročilo o nadzoru v zadevi kazenskega postopka.
Kot so poročali mediji, je Vlaović umor partnerja svoje neuslišane ljubezni skrbno načrtoval, ga izvedel izjemno zahrbtno, njegova žrtev je le zaradi sreče napad preživela. Ljubljanski tožilci pa so Vlaovića preganjali zgolj zaradi poskusa uboja, za kar je zagrožena zaporna kazen od pet do 15 let zapora, in ne poskusa umora, za katerega je predvidena kazen od 15 do 30 let zapora.
Strokovni nadzor, ki ga je po medijskem poročanju o tem primeru odredil generalni državni tožilec Zvonko Fišer, je pokazal, da so vsi štirje tožilci, ki so v različnih vlogah sodelovali pri preiskavi in pregonu Vlaovića, naredili strokovne napake pri presoji kaznivega dejanja. Zoper tožilce niso bile sprejete posebne sankcije. Dokončno poročilo o nepravilnostih je romalo v osebne spise vseh štirih državnih tožilcev, kar bo najverjetneje negativno vplivalo na redne ocene njihovega dela.
Na vrhovnem državnem tožilstvu so na vprašanja STA o tem primeru pojasnili, da se v primeru odkritih nepravilnosti v nadzoru nad delom nekega tožilca dokončni zapisnik z ugotovitvami vloži v osebni spis pregledanega državnega tožilca in se upošteva pri izdelavi ocene državnotožilske službe.
Na vprašanje, kakšna je bila najstrožja doslej izrečena kazen nekemu tožilcu zaradi ugotovljenih nepravilnosti, so odgovorili, da je "v enem primeru, na podlagi ugotovitev delnega nadzorstvenega pregleda dela državne tožilke, odrejenega zaradi odločanja o njenem napredovanju v plačnem razredu, državnotožilski svet ob izdelavi ocene njene državnotožilske službe ugotovil, da državna tožilka ne ustreza državnotožilski službi in ji je funkcija prenehala".
Da disciplinska odgovornost državnih tožilstev ni namenjena sankcioniranju strokovnih napak, ampak sankcioniranju kršitev državnotožilskih dolžnosti splošne narave ali kršitvam poklicnega položaja, pa na vrhovnem državnem tožilstvu odgovarjajo na vprašanje, zakaj v primeru Vlaović niso bile sprejete strožje sankcije zoper tožilce.
"Zelo huda strokovna napaka lahko pripelje do razrešitve državnega tožilca le če se pokaže, da ta ni zmožen opravljati funkcije, na katero je imenovan. Podlaga za tako ugotovitev pa je lahko le ocena izvrševanja državnotožilske službe po izvedenem postopku celovitega pregleda dela za daljše časovno obdobje in ne zgolj zaradi odločitev v eni zadevi," so še dodali.
Kot so še pojasnili na tožilstvu, so bili z ugotovitvami pregleda seznanjeni vsi vodje okrožnih državnih tožilstev in specializiranega državnega tožilstva z opozorilom na pravočasno ukrepanje za preprečitev strokovnih in organizacijskih napak, kot so bile ugotovljene v tem primeru, in poudarkom, da je v pomembnih ali pripornih zadeva ves čas nosilec spisa tisti državni tožilec, ki je zadevo prvi obravnaval.
