Pripad zadev se je v letu 2014 glede na leto pred tem povečal za pet odstotkov na 59.500 zadev, kar je največ doslej. Prav tako pa sodišče še nikoli doslej ni rešilo toliko zadev kot prav lani - približno 61.000 je na predstavitvi dela sodišča v lanskem letu povedal Pogačnik.
Najbolj se je zmanjšalo število zadev na področju gospodarskega sodstva, pa tudi na področjih dodeljevanja brezplačne pravne pomoči in na pravdnem oddelku. Na ravni celotnega sodišča pa se je število nerešenih zadev zmanjšalo za približno 2000.
Statistično se je skrajšal tudi čas reševanja zadev, in sicer na 3,9 meseca, kar je bolje kot leto pred tem, je povedal Pogačnik. Pri reševanju kazenskih zadevah se je čas skrajšal na 14,8 meseca, na preiskovalnem oddelku pa na sedem mesecev. Predsednik sodišča je posebej ponosen na čas reševanja pripornih zadev, ki v povprečju trajajo mesec in pol.
Število sodnih zaostankov pa je ljubljansko okrožno sodišče lani uspelo zmanjšati za 14,4 odstotka. Največje zmanjšanje so dosegli na področju gospodarskih zadev, sledita pa kazenski in pravdni oddelek, je pojasnil.
Med bolj problematičnimi področji pa je Pogačnik izpostavil področje stečajev, saj se je pripad zelo povečal. S tem je skokovito naraslo tudi število nerešenih zadev, zlasti zaradi osebnih stečajev. Izrazil je bojazen, da samo z notranjimi ukrepi stanja ne bodo mogli izboljšati. Sicer pa je problematika po njegovih besedah postala neobvladljiva na vseh okrožnih sodiščih, kar je "izziv tudi za resorno ministrstvo". Pripada sicer ni uspel obvladati tudi oddelek za družinsko sodstvo, vendar pa je razmerje med pripadlimi in rešenimi zadevami manjše.
Na robu kadrovskih potencialov pa se je znašel specializirani oddelek. Ljubljanski oddelek namreč pokrije kar 60 odstotkov pripada in ta še narašča, je opozoril Pogačnik. Če se bo povečeval tudi v prihodnje, se bo po njegovi napovedi podaljševal tudi čas reševanja zadev. Zato si predsednik sodišča želi, da bi se pri najzahtevnejših primerih v reševanje teh zadev vključili tudi sodniki višjega in vrhovnega sodišča.
V organizacijsko strukturo Okrožnega sodišča v Ljubljani sodi tudi osem okrajnih sodišč. Pogačnik je izpostavil, da so časi reševanja zadev na teh sodiščih na vseh glavnih pravnih področjih v povprečju krajši od slovenskega povprečja za okrajna sodišča.
Za eno najbolj urejenih področij pa je označil zemljiško knjigo. Kljub povečanju pripada za petino, so ga sodišča v celoti obvladala, in to v zelo kratkem času. Manj svetla plat pa je področje sodne izvršbe, kjer so časi reševanja še vedno izjemno dolgi, bi bilo pa trende po mnenju Pogačnika mogoče izboljšati s centralizacijo izvršilnih zadev.
Sodišče je že v minulih letih izvedlo nekatere ukrepe za izboljšanje njihove učinkovitosti, nekaj pa jih še načrtuje. Štiri sodnike, ki so na okrajnih sodiščih prej delovali na kazenskem prekrškovnem področju so premestili na okrožno sodišče, in sicer dva na preiskovalni, dva pa na kazenski oddelek. Še pet okrajnih sodnikov pa so razporedili na obravnave gospodarskih sporov majhne vrednosti.
S prihodnjim letom pa na sodišču načrtujejo tudi samostojen oddelek za mladoletniško sodstvo. Število zadev je po besedah Pogačnika v primerjavi z ostalimi področji sorazmerno nizko, vendar pa gre za področje, ki terja takojšnjo obravnavo, je še pojasnil predsednik sodišča.
Ob tem je Pogačnik zavrnil namige o domnevnem spornem sistemu dodeljevanja zadev sodnikom, vsaj kar se tiče ljubljanskega okrožja. Poudaril je, da akte med sodnike razdelijo po natančno določenem postopku, o čemer se lahko tudi vsak prepriča.
