Predlog skupne resolucije o protiterorističnih ukrepih, ki je bil danes potrjen z veliko večino, je v torek vložilo pet skupin - konservativna Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti in demokrati (S&D), konservativci (ECR), liberalci (Alde) in evroskeptična Evrpa svobode in neposredne demokracije (EFDD).
V njem izstopa člen, v katerem se Evropski parlament zavezuje, da si bo prizadeval za dokončanje direktive EU o PNR do konca leta. Obenem Evropsko komisijo poziva, naj pripravi oceno morebitnih posledic lanske sodbe Sodišča EU, s katero je to zaradi čezmernega posega v zasebnost razveljavilo sporno direktivo o hrambi podatkov, na direktivo o PNR.
Komisijo tudi poziva, naj angažira neodvisne strokovnjake s področja kazenskega pregona, varnosti, obveščevalne dejavnosti in varovanja podatkov ter pripravi predlog direktive, ki bo sorazmeren. Države članice isti člen poziva, naj končno dosežejo napredek pri sprejemanju svežnja o varstvu podatkov, da bi lahko trialog o tem svežnju potekal vzporedno s trialogom o PNR.
Poleg tega resolucija, nekakšen akcijski načrt boja proti terorizmu, poziva k vrsti drugih ukrepov. Med drugim terja boljšo izmenjavo informacij med varnostnimi organi v uniji in s tretjimi državami ter več sredstev v državah članicah za boj proti verski radikalizaciji. Kot poudarja, je prosto gibanje v schengenskem območju ena najpomembnejših svoboščin EU, zato nikakor ne sme priti do suspendiranja schengenskega sistema, je pa treba okrepiti nadzor na zunanjih mejah.
Pred sprejetjem resolucije je dopoldne na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu potekala razprava pred četrtkovim neformalnim vrhom EU, ki bo - ob Ukrajini in Grčiji - posvečen boju proti terorizmu po januarskih napadih v Parizu. K sprejetju direktive o PNR sta v njej pozvala tako predstavnik Evropske komisije kot predstavnica Sveta.
Prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans je sicer obenem priznal, da ta ni "rešitev vseh naših problemov". Kot je dejal, mora komisija po napadih v Parizu, ki so varnost vrnili na vrh njene agende, ukrepati hitro in odločno, a obenem mora biti odgovor "uravnotežen" in dobro premišljen.
Spomnil je, da je bila v EU sprejeta že vrsta protiterorističnih ukrepov, ki pa se ne izvajajo in to je treba spremeniti. Prav tako na tem področju že delujejo različne agencije, kot sta Europol in Eurojust, a jih je treba bolje uporabiti. Zavrnil je spreminjane pravnega okvira schengna in poudaril, da ta ni del problema, ampak del rešitve.
Kot je še opozoril, ne smemo na račun varnosti poteptati skupnih pravic in svoboščin, vrednot, načina življenja, raznolikosti. "Svoboda brez varnosti ni mogoča in tudi varnost brez svobode ni mogoča." Prav tako Evropa ne more obstajati brez strpnosti, strah pa je lahko velika nevarnost, ki je v zgodovini Evrope že večkrat vodila v katastrofe, je nadaljeval.
Državna sekretarka za evropske zadeve v latvijski vladi Zanda Kalnina-Lukaševica je v imenu Sveta opozorila, da "ne smemo izgubljati časa". Sprejetje direktive o PNR je označila kot nujno. Pomisleke glede temeljnih pravic in svoboščin ter varovanja zasebnosti lahko po njenem v pogajanjih uspešno pomirijo.
Poslanci so v razpravi predvsem opozarjali, da morajo biti ukrepi v boju proti terorizmu dobro premišljeni, resnično učinkoviti in sorazmerni ter da je treba več naporov vložiti v izvajanje obstoječih ukrepov in oceniti njihovo uspešnost.
"Če bo prevladal strah, so teroristi zmagali," je opozorila Tanja Fajon (S&D/SD). "Če bomo v Evropi brezglavo sprejemali nove varnostne ukrepe, bomo ogrozili tisto, za kar smo se borili desetletja, svobodo gibanja, svobodo zasebnosti, svobodo dostopa do interneta in še kaj. Boj proti terorizmu mora biti celovit in mora nujno nasloviti vzroke, ki vodijo v skrajno vedenje."
Najbolj kritični so bili poslanci Zelenih in levice, ki se edini pod resolucijo niso podpisali.
"Edina učinkovita protiteroristična akcija je tista, ki ustavi več teroristov, kot jih pomaga rekrutirati. To je lekcija, ki bi se je skozi pretekle dogodke morali naučiti," je v razpravi poudaril Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni). Takšna akcija je po njegovem mogoča le, če so ukrepi učinkoviti, sorazmerni in sprejeti v čim širšem krogu držav.
In kot je ocenilo več poslancev, direktiva o PNR ni niti učinkovita niti sorazmerna. Gabriele Zimmer (GUE/NGL) je spomnila, da ni prav nobenih dokazov za to, da čezmejna izmenjava PNR dejansko pomaga preprečiti teroristične napade. Jan Philipp Albrecht (Zeleni) je kolege posvaril, da to, da "iz vsakega potnika delajo potencialnega terorista", zagotovo ni rešitev.
