V Sodnem svetu so v današnjem sporočilu za javnost opozorili, da ni v pristojnosti DZ ponovna presoja strokovnih kriterijev, po katerih je bil posamezni kandidat izbran in predlagan državnemu zboru v izvolitev. "Takšno ravnanje predstavlja resno grožnjo neodvisnosti in kakovosti sodstva ter s tem pravni državi," so posvarili.
Po navedbah Sodnega sveta se ravnotežje med nesorazmernim političnim premislekom glede izbire in kariere sodnikov na eni strani ter dolžnim sodelovanjem zakonodajne in izvršilne oblasti pri kadrovskem obnavljanju sodstva na drugi strani v modernih ureditvah in praksah evropskih držav zagotavlja z ustanovitvijo posebnega organa. Ta mora imeti odločilno vlogo pri izbiri kandidatov za sodnike in predsednike sodišč. V Sloveniji je to Sodni svet.
Pet njegovih članov na predlog predsednika republike izvoli DZ, šest pa iz svojih vrst sodniki. Takšen postopek po prepričanju Sodnega sveta zagotavlja, da so člani pravni strokovnjaki z visoko strokovno in moralno integriteto.
Glede na sedanje razmere v sodstvu in družbi je treba po njihovih navedbah tudi upoštevati, da je razpisov za prosta sodniška mesta vedno manj, kandidatov s primerljivimi delovnimi izkušnjami in z odličnimi strokovnimi referencami pa vedno več.
Prav različnost sodnikov po spolu, svetovnonazorskem prepričanju, delovnih in življenjskih izkušnjah po mnenju Sodnega sveta pripomore k bolj celovitemu obravnavanju in pravičnejši odločitvi. Sodni svet zato podpira sedanjo ureditev, po kateri se lahko, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, za višja sodniška mesta enakopravno potegujejo tako kandidati, ki so sodniki, kot tudi tisti, ki to niso, kar je tudi skladno z mednarodnimi standardi.
DZ je namreč v petek soglasno zavrnil predlog Sodnega sveta, naj Dolinškovo imenuje za višjo sodnico. Poslanci so v razpravi menili, da ni primerno, da bi na mesto višjega sodnika imenovali nekoga, ki nima še nobenih izkušenj s sojenjem.
Nasprotno je predsednik Sodnega sveta Janez Vlaj menil, da to dopušča zakon, hkrati pa opozoril, da je to drugi primer v samostojni državi, ko je DZ zavrnil kandidata, ki ga je predlagal Sodni svet. Ko se je to v začetku 90. let zgodilo prvič, je odstopil takratni predsednik Sodnega sveta. Vlaj je v ponedeljek na vprašanje STA, ali morda tudi on zamišlja o odstopu, zapisal, da "Sodni svet svoje zakonsko določene naloge uspešno opravlja, zato ni nikakršnega razloga za moj odstop".
Pravosodni minister Goran Klemenčič je nato v oddaji Odmevi na TV Slovenija povedal, da so mednarodne organizacije v preteklosti že večkrat opozorile Slovenijo, da bi morali razmisliti o tem, da se DZ odvzame omenjena pristojnost, saj da ta s seboj prinaša nevarnost politizacije.
Klemenčič meni, da je čas za ta premislek prišel in da je sam za krepitev Sodnega sveta, vendar bo moral tudi ta spremeniti svojo vlogo: "To je danes organ, ki nima niti svojega lastnega zakona in ki je izgubil nekaj postopkov pred upravnim sodiščem." Dodal pa je, da bi morala krepitev Sodnega sveta potekati pod zelo jasnimi in transparentnimi kriteriji.
