Kot je za STA povedal predsednik odvetniške zbornice Roman Završek, je v imenik odvetniških pripravnikov vpisanih 330 pripravnikov, vsi pa imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in za svoje delo prejmejo plačilo.
Ob tem tudi pojasnjuje, da volontersko oziroma neplačano pripravništvo po zakonu o odvetništvu ni dovoljeno. Prav tako omogočanje navideznega opravljanja pripravniške prakse po statutu odvetniške zbornice pomeni hujšo disciplinsko kršitev, dodaja.
A v sindikatu Mladi plus, ki je novembra na problematiko volonterskih pripravništev opozoril skupaj z Mladinskim svetom Slovenije, dvomijo, da v odvetništvu volonterskih pripravnikov ni.
Kot so navedli za STA, se je treba zavedati, da obstajajo velike razlike med uradnimi evidencami, kot je imenik odvetniških pripravnikov, in realnim stanjem, "nad katerim ni pregleda".
Iz informacij, ki jim jih sporoča zainteresirana javnost, je po njihovih navedbah razvidno, da tudi v odvetništvu prihaja do številnih izkoriščanj. "Prejeli smo več zgodb posameznikov, ki so delali zastonj in brez pogodbe, ali pa so denar delodajalcu celo vračali. Pri tem gre očitno za ustaljeno prakso, pri kateri pripravnik in odvetniška družba sicer skleneta pogodbo o zaposlitvi, a potem pripravnik plačo delodajalcu vrača ali pa mu pred začetkom opravljanja pripravništva v celoti izroči denar v višini plače, ki mu jo potem delodajalec nakazuje," pravijo.
Kot ugotavljajo, se pripravništvo v nekaterih primerih dejansko opravlja, v drugih gre le za fiktivno zaposlitev, "da ima potem pripravnik na papirju opravljeno pripravniško dobo in s tem možnost opravljanja pravosodnega izpita".
V sindikatu so tako prepričani, da gre pri odvetništvu za še eno neurejeno področje, "nad katerim očitno nihče nima nadzora". Za preprečevanje izkoriščanja v prihodnosti je sicer po njihovi oceni trenutno edina možnost povečan in izboljšan nadzor inšpektorata za delo.
STA je o tem, ali se poslužujejo volonterskih pripravništev, povprašala tri večje odvetniške družbe - Čeferin, Senica in Matoz. V vseh treh so zagotovili, da volonterskih pripravnikov nimajo in da jih tudi v preteklosti niso imeli.
V sindikatu Mladi plus in Mladinskem svetu Slovenije so sicer vlado že pozvali, naj takšna pripravništva prepove. To se ni zgodilo, je pa vlada decembra sprejela sklep, da ne podpira pogodb o neplačanem pripravništvu v javnem sektorju in izdala priporočilo za širši javni sektor, naj se pogodbe za takšna pripravništva ne sklepajo več.
Prav tako je SDS v DZ vložila novelo zakona o delovnih razmerjih, s katero bi ukinili volonterska pripravništva, a v DZ ni dobila zadostne podpore.
Na trditve sindikata Mladi plus so se v Odvetniški zbornici Slovenije danes odzvali s pojasnilom, da zbornica ni prejela niti ene prijave zoper odvetnika oziroma odvetniško družbo, ki bi vključevala očitke, ki jih navaja sindikat. Prav tako sindikat ni zbornici posredoval niti ene tovrstne prijave niti je ni o takšni praksi obvestil.
Če bi zbornica tovrstna obvestila o odvetnikih prejela, bi jih obravnavala in odvetnike pozvala k pojasnilu. Po statutu odvetniške zbornice predstavlja omogočanje odvetniškemu pripravniku navidezno opravljanje pripravniške prakse hujšo disciplinsko kršitev, še pojasnjujejo.
