"Res je v odzivih zapisano, da bosta vlada in ministrstvo tudi v skladu z našim poročilom in revizijskim poročilom računskega sodišča ustrezno ukrepala. Verjamem, da bosta res," je v današnji izjavi za medije v Ljubljani dejal predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Štefanec.
Zagotovil je, da bo KPK to budno spremljala ter od ministrstva in vlade terjala odgovore, če odzivi ne bodo takšni, kot KPK pričakuje.
"Pričakujemo bistveno bolj zaostren nadzor nad delom DUTB, za katerega ocenjujemo, da ni bil ustrezen. In če ta nadzor ugotavlja določene nepravilnosti - podobne ali enake, kot jih je ugotovila komisija -, potem verjetno terja tudi neke ukrepe. In s tem ne mislim na kadrovske zamenjave," je dejal Štefanec. Ministrstvo in vlada bi morala biti veliko bolj skrbna pri porabi davkoplačevalskega denarja, je dodal.
Očitke vodstva Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), da je poročilo pristransko, zavrača in zatrjuje, da je strokovno.
Zavrača tudi očitke, da je namen poročila doseči kadrovske zamenjave, da bi se dosegel vpliv na odločanje DUTB. "Nikoli ni komisija o tem niti premišljevala niti kakorkoli odločala. Kdo je pristojen za kadrovanje, je znano," pravi Štefanec.
Dodaja, da njihov interes ni doseči zamenjave na vrhu DUTB. "Nismo mi javno objavili poročila in ga tudi ne bomo. Zavračamo insinuacije, da bi bili zadaj kakšni interesi. Morda so, zagotavljam pa, da to niso interesi komisije."
Senat KPK je končno poročilo potrdil soglasno in tudi odločil, da ne bo javno, ker vsebuje nekatere zakonsko varovane podatke. "Delujemo javno, kjer se to da. V konkretnem primeru nas zakon ne zavezuje, da je naše poročilo javno. Namenjeno je predvsem DUTB, vladi in ministrstvu za finance," je povedal Štefanec. O tem, da bi lahko prekrili varovane podatke, je dejal le, da je "odločitev senata, da končno poročilo ni javno".
Poleg tega je potrdil, da poročilo ne ugotavlja elementov korupcije pri delovanju DUTB, da je pa "kar nekaj korupcijskih tveganj".
Znesek 5,2 milijona evrov, ki ga DUTB navaja kot izdatek za zunanje svetovanje, je pravi, se pa nanaša le na svetovanje. Znesek 12 milijonov evrov, o katerih govori KPK, pa zajema izdatke za vse zunanje izvajalce, vključno s stroški sodnih taks, odvetnikov in storitev, ki so jih glede prenesenih terjatev za DUTB opravile banke, s katerih so bile terjatve prenesene. KPK je med drugim ugotovila, da bi (že dobro ekipirana) DUTB lahko "marsikatero zadevo" izvedla sama, pa je kljub temu najemala zunanje odvetniške storitve.
KPK med drugim tudi meni, da so prejemki vodilnih DUTB glede na učinke dela oz. poslovanje DUTB previsoki. O tem, kako so presojali učinkovitost dela, Štefanec pravi, da so najbolj evidentni ekonomski rezultati, ki pa trenutno še niso pozitivni. "Potem ni težko ugotoviti, da plače, četudi so zakonite, ne upravičujejo svoje višine," dodaja. Kakšni bi torej morali biti rezultati, da bi upravičili plače? "To bi težko povedal. Najmanj, kar je, je, da bi morali biti pozitivni," pravi Štefanec.
KPK je tudi kritična do tega, da so vodilni odgovornost za morebitne napake zavarovali pri zavarovalnicah. To se ji, tudi glede na višino plač, ne zdi primerno.
KPK meni, da bi bil za DUTB primernejši dvotirni sistem upravljanja, ker da so pri tem naloge in odgovornosti organov vodenja in nadzora bolj jasno opredeljene.
