c S

V preiskavi Šrota in Starina Kosmove brez dokazov, pridobljenih pri njihovih odvetnikih

15.12.2014 16:28 Ljubljana, 15. decembra (STA) - Ustavno sodišče je v preiskavi zoper Boška Šrota in Andrijano Starina Kosem do svoje končne odločitve prepovedalo preiskovalna dejanja, povezana z zasegi pri njihovih odvetnikih, izhaja iz sklepa sodišča, ki ga je pridobila STA. Kopije zaseženih dokazov pa je morala policija uničiti. Odvetniška zbornica je tako odločitev pričakovala.

Ustavno sodišče je odločitev soglasno sprejelo v četrtek. Odločitev med drugim pomeni, da ni dovoljeno odpečatenje zaseženih elektronskih nosilcev podatkov in njihovo pregledovanje ter nadaljnje izdajanje sodnih odredb, ki bi bila temelj za taka preiskovanja.

Kriminalisti so novembra lani namreč obiskali tri ljubljanske odvetniške pisarne, čeprav odvetniki niso bili osumljenci, ampak pooblaščenci v kazenskem postopku. Policisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so pri Andreju Jernejčiču, Vladimirju Biliću in Alji Čas Markovič ob usmeritvah specializiranega tožilstva iskali podatke o njihovih strankah, Bošku Šrotu in Andrijani Starina Kosem, v zvezi s prodajo delnic Premogovnika Velenje.

Preiskovalci so zasegli kopije diskov računalnikov v odvetniških pisarnah in odvetniške spise ter pregledali tudi domove in vozila treh odvetnikov. Odvetniška zbornica je preiskavi nasprotovala in opozorila, da se je s tem nedopustno poseglo v načelo zaupnosti med odvetnikom in stranko. Posebno problematičen se je zbornici zdel poseg v tajnost zaupnih in osebnih podatkov drugih strank.

Zaradi odredb, ki jih je izdalo ljubljansko okrožno sodišče in so bile podlaga za preiskavo, je odvetniška zbornica vložila ustavno pritožbo ter pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti členov dveh zakonov. S pobudo spodbija člene zakona o kazenskem postopku, ki opredeljujejo hišne preiskave in zaseg predmetov, ter člen zakona o odvetništvu glede preiskave odvetniške pisarne.

Ustavni sodniki so v sklepu o zadržanju odredb opozorili, da te odredbe še vedno lahko povzročajo nadaljnje pravne učinke. Na njihovi podlagi je namreč prišlo in še prihaja do preiskovalnih dejanj. Če bi se namreč izkazala neustavnost obeh omenjenih zakonov, bi bila ta preiskovalna dejanja obremenjena s protiustavnim posegom v človekove pravice.

Po odločitvi ustavnega sodišča je moral NPU nemudoma ustaviti vsa preiskovalna dejanja, ki izhajajo iz omenjenih odredb. Prav tako je sodišče NPU naložilo, naj v roku dveh dni ob navzočnosti predstavnika zbornice in odvetnika, ki so mu odpečatili nosilce elektronskih podatkov, te ponovno zapečati. Morebitne kopije podatkov pa je treba uničiti. To se je v soboto, kakor je za STA pojasnil predsednik odvetniške zbornice Roman Završek, tudi zgodilo.

Završek je ponovil, da je v preiskavah pri odvetnikih šlo za nesorazmeren in prehud poseg v delo odvetnikov in poseg v njihovo samostojnost in neodvisnost. Zdaj sicer težko sodi, kakšna bo končna odločitev ustavnega sodišča, a meni, da se ta glede na očitane kršitve ne bo bistveno razlikovala od zdajšnje.

Če jim bo ustavno sodišče ugodilo, Završek tudi ne izključuje možnosti odškodninskih tožb zoper državo, ki bi jih lahko vložili tako omenjeni odvetniki kot tretje stranke, ki se jih ni preiskovalo, ampak se je zaradi zasega dokumentacije poseglo v njihovo zasebnost. Obenem je odvetniška zbornica pravosodnemu ministrstvu tudi že predlagala spremembo zakonodaje.