V Transparency international (TI) Slovenia so predstavili danes objavljene rezultate mednarodne lestvice indeksa zaznave korupcije. Indeks po besedah Dorie ocenjuje 175 držav in meri raven zaznave korupcije v javnem sektorju. Na lestvici od nič do 100 nič pomeni zelo koruptiven, 100 pa zelo čist.
Slovenija je letos dobila 58 točk in je uvrščena na 39. mesto. Lani je bila s točko manj na 43. mestu. Kot je pojasnil Doria, se je ocena TI dvignila zlasti na račun izboljšane ocene glede koruptivnosti med poslovneži. Vendarle pa Slovenija ni dosegla ocene iz leta 2012 (61 točk), kar po njegovih besedah pomeni, da "smo še vedno daleč od uveljavljenih načel integritete".
Ocena je tako po njegovem mnenju še vedno slaba, saj je napredek minimalen in daje vladi znak, da so potrebni učinkoviti mehanizmi za preprečevanje korupcije in drugih tveganj, zlasti na področju javnih naročil, upravljanja z državnim premoženjem in upravljanja družb v državni lasti.
V letošnjem letu so bile narejene pozitivne spremembe, česar indeks v aktualnem poročilu še ne zazna. Kot je navedel Doria, se je izboljšal dostop do informacij javnega značaja, nekoliko bolj transparentno je tudi financiranje političnih strank in volilnih kampanj. Prav tako sta vlada in večina poslancev podpisala zavezo proti korupciji in o uveljavljanju načel integritete in transparentnosti.
Potrebni pa so nadaljnji ukrepi, je poudaril generalni sekretar TI Slovenia. Med temi je omenil samoregulacijo političnih strank, tudi v okviru DZ, ki bi se morale k boju proti korupciji zavezati tudi s sprejetjem etičnega kodeksa.
Ključnega pomena za izboljšanje stanja pa je po njegovi oceni povečanje transparentnosti zakonodajnega postopka. Gre za vzpostavitev celovite zakonodajne sledi, ki bi vsakemu državljanu dala vedeti, kdo je sodeloval pri pisanju, pripravi in sprejemanju zakonodaje.
Ob tem je Doria še opozoril, da si določene skupine tudi v državnih ustanovah zaradi ozkih interesov vpogleda javnosti v njihovo delovanje ne želijo. Prav funkcionarji in javni uslužbenci pa bi se morali najbolj zavedati, da delujejo v javnem interesu.
Posebej je opozoril še na "netransparentno poslovanje Družbe za upravljanje terjatev bank". Prav tako se mora povečati tudi transparentnost delovanja Slovenskega državnega holdinga. Doria zato poziva upravljavce davkoplačevalskega denarja, naj pazijo na lobistične stike in jih prijavljajo.
V letnem indeksu zaznavanja korupcije so se sicer letos najslabše odrezale Somalija z oceno osem, Severna Koreja, Sudan, Afganistan in Južni Sudan. Na vrhu lestvice najbolj "čistih" pa so Danska z oceno 92, Nova Zelandija, Finska, Norveška in Švica.
