Upravni odbor GZS se je danes v Ljubljani strinjal, da se je vlada praktično odrekla varčevanju v javnem sektorju, saj je od predvidenih 127 milijonov evrov, ki jih je načrtovala za prihodnje leto, izpogajala le 20 milijonov evrov.
Predstavnike zbornice jezi, da vlada hkrati vztraja na več kot 100 milijonih evrov dodatnih obremenitev, predvsem gospodarstva, "kar ogroža številna delovna mesta v gospodarstvu, odganja potencialne investitorje stran od Slovenije, spodbuja investitorje, da preselijo proizvodnjo iz Slovenije v tujino, in celo ogroža obstoj nekaterih tovarn".
Ob tem so spomnili, da so predstavniki vlade v zadnjih tednih opozarjali na negativne posledice, do katerih bo prišlo, če država leta 2015 ne bo izpolnila zavez o proračunskem primanjkljaju. Ta cilj je vlada z dogovorim s sindikati javnega sektorja "sama resno ogrozila", so prepričani.
"Vse to se dogaja v razmerah, ko je v javnem sektorju danes 3400 zaposlenih uslužbencev več kot v začetku krize leta 2008, po podatkih statističnega urada pa je v pravnih osebah, ki se pretežno financirajo iz javnih blagajn, celo 11.600 več zaposlenih; po drugi strani je v tem času v gospodarstvu več kot 90.000 manj zaposlenih," so izpostavili.
Hribar Milič je na seji dejal, da je vlada, vključno s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, ves čas obljubljala, da ne bo dodatnih obremenitev gospodarstva in da je šla s popuščanjem sindikatom javnega sektorja "po liniji najmanjšega odpora".
Prav zato je sprožil razmislek o tem, ali ima še smisel sodelovati v pogajanjih za dveletni socialni sporazum, ki so se začela minuli petek, torej prav v času, "ko vlada poslabšuje pogoje poslovanja v Sloveniji, uvaja dodatne obremenitve gospodarstva v višini neposredno prek 100 milijonov evrov". Ta znesek še ne vključuje izračuna, koliko bo delodajalce stala uvedba prispevkov pri študentskem delu, je dodal.
"S temi dodatnimi obremenitvami se konkurenčni položaj Slovenije bistveno poslabšuje," je opozoril Hribar Milič.
Skladno s tem je predlagal, da GZS prekine pogajanja za socialni sporazum, dokler vlada ne zagotovi, da ne bo nobenega dodatnega obremenjevanja gospodarstva več. "Mi ne potrebujemo socialnega sporazuma zato, da ga bomo nesli v Bruselj in nam bodo tam ploskali, temveč zato, da se z njim nekaj spremeni, pride do nekih rezultatov," je izpostavil. Teh pa ne bo z večjim obremenjevanjem gospodarstva, je pristavil.
Napovedal je še, da se bodo potrudili, da pogajanja o socialnem sporazumu zapustijo tudi predstavniki drugih delodajalskih organizacij.
Člani upravnega odbora so njegovemu predlogu prisluhnili, nekateri pa bi šli še dlje. Direktor Varisa Lendava Štefan Sobočan je izrazil prepričanje, da se gospodarstvenikom dogaja krivica. Mediji po njegovih besedah poročajo le o sindikatih in javnem sektorju, o gospodarstvu pa nič. Ker vlada razume le glas ulice, grožnjo, bi lahko delodajalci protestirali z izplačilom plač, prispevkov in pripravili demonstracije svojih delavcev, je dejal.
Direktor Sineta Stojan Binder ne vidi možnosti, da bi organizirali proteste sredi Ljubljane, saj da ni zadostne "mase". Je pa po njegovih besedah smiselno, da se v primeru, da socialni sporazum ne bi prinesel jasnih ciljev, ki bi državo vodili iz krize, pusti vse skupaj in "sporoči v Evropi, da se v Sloveniji nismo nič dogovorili, ker se ne da".
Predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Cvetka Tinauer je menila, da bi s prekinitvijo pogajanj o socialnem sporazumu pomagali tudi najverjetnejšemu novemu gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku. Ta naj sicer sam, če ne bo imel podpore vlade oz. nekaterih ključnih ministrov, ne bi mogel na bolje spremeniti ničesar.
Sicer pa se je upravni odbor GZS danes seznanil tudi s ključnimi vsebinami iz Gospodarskega memoranduma o prioritetah, krovnega dokumenta zbornice, ki zajema 36 prioritetnih predlogov za izhod Slovenije iz krize.
Svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković je med ukrepi izpostavil razbremenitev bruto stroškov dela, ukrepe za izboljšanje plačilne discipline ter zahtevo po takojšnem pristopu k reformi zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Poudaril je pomen povečanja učinkovitosti delovanja državne in širše javne uprave ter nujnost takojšnje nadgradnje in dokončanja strategije pametne specializacije.
Tudi on je opozoril na perečo problematiko dodatnih obremenitev gospodarstva, ki se obetajo z naslova načrtovanih proračunskih ukrepov za leto 2015, v tej luči pa spomnil na peticijo proti dodatnim obremenitvam, ki jo je GZS danes vročila vladi in pod katero so se podpisali predstavniki 41 energetsko intenzivnih podjetij in sindikatov.
S to peticijo so se podpisniki uprli predvidenim 30 milijonov evrov vrednim dodatnim načrtovanim dajatvam, ki jih načrtuje vlada z naslova plačila CO2 dajatve, ob tem da tem podjetjem grozijo še višji prispevki za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije.
Člani upravnega odbora so na seji podprli ostro nasprotovanje tem obremenitvam.
