Kot je na novinarski konferenci poudarila Zidar Klemenčičeva, so v okviru projekta ugotovili, da država ne sprejme ukrepov, ki bi pomagali otrokom v recesiji. Tako ti ostajajo v začaranem krogu socialne ogroženosti. Zato so že pred letom vladi v manifestu nanizali vrsto ukrepov za sprejetje sistemskih rešitev in jih bodo skupaj z novimi zahtevami ponovno poslali.
Zidar Klemenčičeva je izpostavila, da so v okviru svojih aktivnosti ugotovili, da centri za socialno delo ne odločajo dovolj hitro ter v veliko primerih grobo kršijo zakonske roke za sprejem odločitev, ki dajejo prosilcem možnost za eksistencialno preživetje. Zaradi odločanja na osnovi neažurnih podatkov pa prihaja do pritožb na ministrstvo za delo in se tako postopek odločanja še podaljša.
Zato po njenih besedah pozivajo ministrstvo, da stori več v smeri hitrejšega izdajanja odločb o pravicah iz javnih sredstev. Poleg tega je treba sprejeti ukrepe, ki bodo centre za socialno delo razbremenili birokracije in se bodo tako lahko bolj posvetili svetovalnemu delu.
Po besedah Zidar Klemenčičeve med drugim zahtevajo, da se uredi polno zdravstveno zavarovanje otrok ne glede na status staršev, uredi sistem otroškega dodatka, da bo popolnoma izvzet iz socialnih transferjev in se vanj ne bo moglo posegati za poplačilo kakršnihkoli terjatev staršev ter dvigne cenzus za upravičenost do brezplačnega šolskega kosila.
Ob tem si prizadevajo, da bi se vzpostavil poroštveni sklad države za ureditev moratorijev za plačila neprofitnih najemnin ali stroškov stanovanjskega kredita za prehodno obdobje socialne ogroženosti družin.
Nadzornica projekta Botrstvo Milena Štular je navedla še nekaj statističnih podatkov projekta. Med drugim je pojasnila, da je v štirih letih 3924 otrok dobilo botre, vseh botrov pa je bilo do sedaj skupaj 3657. V tem času so preko Botrstva zbrali nekaj več kot 3,2 milijona evrov.
Sekretarka Zveze prijateljev mladine - Ljubljana Moste Polje Anita Ogulin pa je poudarila, da je težkih zgodb vsak dan več. Načrtovani državni ukrepi bodo po njenem prepričanju še bolj poglobili to stanje. Zato je Ogulinova izrazila zaskrbljenost nad tem, kakšna bo prihodnost teh otrok, ki živijo pod pragom revščine.
Kot je še izpostavila, se recesija pozna tudi pri manjšem številu novih botrov. Trenutno namreč nanje čaka nekaj več kot 300 otrok.
Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v odzivu sporočili, da bodo vsekakor preučili predloge zveze. Ob tem pa poudarjajo, da so že z zadnjimi spremembami zakonodaje sprejeli ukrepe, s katerimi se bo izboljšal položaj najbolj prizadetih skupin prebivalstva, in odpravili nekatere težave, na katere opozarja tudi Zveza prijateljev mladine.
Zvišali so dodatek za enostarševske družine, upošteva se bolj realni materialni položaj vlagatelja pri dodeljevanju pravic, v dohodek družine se ne všteva več celoten otroški dodatek, so našteli. Tudi mladoletnim dijakom, ki so vzdrževani člani družin, so z letošnjim letom dodelili državne štipendije.
Z reorganizacijo centrov za socialno delo želijo njihovo delo še bolj približati uporabnikom, z uveljavitvijo informativnih izračunov pa delavce centrov razbremeniti administriranja in jim omogočiti, da se bodo lahko več ukvarjali s socialnim delom, so pojasnili na ministrstvu.
V naslednjem programskem obdobju bo bistveno več sredstev namenjenih aktivaciji dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Hkrati na ministrstvu poudarjajo, da so za zagotavljanje vseh transferjev posameznikom in gospodinjstvom v proračunu uspeli ohraniti sredstva, v prihodnjem letu naj bi tako za transferje namenili okoli 1,3 milijarde evrov.
