Sindikalni pogajalci pravkar preučujejo najnovejše predloge vlade, minister za javno upravo in glavni vladni pogajalec Boris Koprivnikar pa je ob robu pogajanj pojasnil, da so upoštevali predloge oz. pripombe sindikatov na prvoten vladni predlog. Ob tem so iskali ukrepe, ki bi manj vplivali na posamezne poklicne skupine in delali manjšo razliko med mlajšimi in starejšimi.
Po Koprivnikarjevih besedah vnovič predlagajo, naj se razmisli o znižanju dodatka za delovno dobo z 0,33 na 0,25 odstotka za vsako leto dela. Predlagajo tudi ukinitev dodatka za stalnost, ki je značilen za poklice policistov, vojakov, carinikov in gasilcev, a bi ta dodatek transformirali v višjo osnovno razporeditev delovnega mesta teh poklicev. To pomeni, da bi tem javnim uslužbencem osnovno plačo zvišali za en plačni razred - tudi občinskim redarjem, ki sicer zdaj tega dodatka ne prejemajo.
Poleg tega vladna stran predlaga selektivno zmanjšanje tedenske delovne obveznosti. Če torej delavec, ki sicer dela 40 ur na teden, želi delati 36 ur na teden, se lahko sam tako odloči in z delodajalcem sklene tak dogovor, je dejal Koprivnikar.
Vlada si želi tudi spremeniti "ta trenutek zelo zapleten" sistem povračila potnih stroškov, ki po ministrovi oceni ustvarja tudi velike nepravičnosti med delavci. Po novem bi kot osnovo za povračilo potnih stroškov upoštevali zgolj kilometrino na podlagi oddaljenosti od delovnega mesta.
Vztrajajo še pri znižanju števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni, a ne pri tistih proračunskih uporabnikih, ki zmanjšajo obseg oddaje del zunanjim izvajalcem.
Če bi sindikati pristali na vladne predloge, bi vlada delno sprostila napredovanja v plačne razrede, in sicer tako, da lahko za en plačni razred napredujejo tisti, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje in so uvrščeni v izhodiščni razred ali največ dva višje. Dovolila bi tudi sprostitev napredovanj v nazive, ampak ti zaposleni višje plače še leto dni ne bi dobili.
Ob tem je Koprivnikar poudaril, da so v primerjavi s prvotnim predlogom dodatnih ukrepov novega "kar občutno spustili", saj so iz 127 milijonov evrov prihranka zdaj pristali na okoli 80 milijonih evrov dodatnega znižanja. Pri tem pa po ministrovih besedah ne morejo točno oceniti, koliko bi prinesel ukrep možnosti skrajšanja delovnega časa.
"Smo pa precej znižali svoja pričakovanja in se zavedamo, da glede na sprejeti proračun moramo vsak milijon, ki ga popustimo na plačni strani, dobiti nekje drugje," je dejal in dodal, da iščejo t. i. horizontalne ukrepe z denimo optimizacijami javnih naročil in zunanjih storitev.
Na začetku sestanka s sindikalisti se sicer Koprivnikar tudi ni mogel izogniti pojasnjevanju nedavnih izjav, ko jim je med drugim očital nedržavotvornost. Sindikati so ga pozvali k opravičilu in minister je danes pojasnil, da se je opravičil, če je koga užalil. A hkrati je, kot je poudaril, odločno zahteval, da enak odnos kot ga sindikalna stran zahteva od vlade, tudi vlada zahteva od njih.
"To točko opravičevanja smo zaključili z dogovorom, da bomo pogajanja gradili na medsebojnem spoštovanju," je še dejal minister.
