V 77. členu zakona o sodniški službi piše, da če sodnik naklepno stori kaznivo dejanje z zlorabo sodniške funkcije, mora sodišče pravnomočno obsodilno sodbo poslati sodnemu svetu. Sodni svet je dolžan brez odlašanja obvestiti DZ, ki sodnika razreši te funkcije. Tudi ustava v 132. členu določa, da v primeru naklepno strojenega kaznivega dejanja z zlorabo sodne funkcije, ugotovljenega s pravnomočno sodno odločbo, DZ sodnika razreši.
Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je v izjavi za STA pojasnil, da za tovrstnega obsojenca obstajajo tudi po odsluženi kazni formalne omejitve pri nekaterih službah, ki zahtevajo med pogoji nekaznovanost. Pravno velja nekdo za nekaznovanega potem, ko prenehajo pravne posledice obsodbe. To je ponavadi dvakratni zastaralni rok kaznivega dejanja oziroma so ti roki različni glede na vrsto kaznivega dejanje, je dejal.
Pri sodniški funkciji je po njegovih besedah vključen še pogoj osebnostne primernosti kandidatov za to delovno mesto. Ta pogoj bo kljub izbrisu kaznovanosti še vedno upoštevan. Pirnat dodaja, da je podobno tudi v zakonih o notariatu in odvetništvu.
Kot je poudaril, vsaka služba, ki ne zahteva te osebnostne primernosti, je načeloma pravno dosegljiva. Drugo vprašanje pa je, ali lahko pravnomočno obsojena oseba kljub izbrisu za tako delovno mesto uspešno kandidira.
Po prestani kazni se načeloma Škoberne lahko zaposli kot javni uslužbenec, vendar samo takrat, ko prenehajo pravne posledice obsodbe, je še dodal Pirnat.
Škoberne je s sodbo višjega sodišča pravnomočno obsojen jemanja podkupnine in zlorabe položaja. Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil obsojen na pet let in pol zapora ter plačilo 19.622 evrov kazni, višje sodišče je kazen znižalo za šest mesecev.