AVK je v Sloveniji resen igralec, je na današnjem dogodku Nemški forum na temo omejevanja konkurence v organizaciji Slovenko-nemške gospodarske zbornice v Ljubljani poudaril Krašek. Med odmevnejšimi primeri je izpostavil preprečitev prevzema manjših elektrodistributerjev Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), primer kartelnega dogovarjanja veledrogeristov in primer zlorabe prevladujočega položaja Pro Plusa pri televizijskem oglaševanju.
V primerjavi s predhodnikom, uradom za varstvo konkurence (UVK), se je položaj AVK v določenih pogledih precej izboljšal. Tako je na primer UVK vodil direktor, ki ga je imenovala vlada - in ga je ta kadar koli lahko tudi zamenjala.
O direktorju in svetu AVK sedaj odloča državni zbor, tako da je zagotovljena upravna samostojnost, je pojasnil Krašek. "Naše delo je tako povsem neodvisno od dnevnopolitičnih dogodkov. To se morda najbolje odraža v tem, da se je od začetka mojega mandata zamenjalo že pet pristojnih ministrov za gospodarstvo, naše delo pa poteka nemoteno," je pojasnil.
Je pa Krašek izpostavil tudi resne težave, s katerimi se AVK sooča pri svojem delovanju. Na eni strani gre za pravniško-postopkovni vidik, saj je od začetka postopka do pravnomočnosti odločitve agencije potrebnih najmanj 21 dogodkov. Prav tako v postopku pri nas sodelujejo skoraj vsa slovenska sodišča.
Poslabšala pa se je tudi finančna neodvisnost. Agencija namreč račune za dobavljeno blago in opravljene storitve posreduje ministrstvu za gospodarstvo. "Tam pa še cela vrsta ljudi presoja o tem, kaj potrebujemo in kaj ne," je opozoril direktor. To agencijo postavlja tudi v "nemogočo situacijo" napram dobaviteljem, ki jim ne morejo vnaprej obljubiti, da bodo dobili blago in opravljene storitve plačane.
Krašek je opozoril še na "množično pisanje anonimk" in s tem povezane diskreditacije v medijih. "O težavah se dnevno pogovarjamo z Evropsko komisijo, ki pa pri tem trdno stoji za nami," je še pojasnil.
O spoštovanju pravil konkurence je na današnjem dogodku spregovoril tudi vodja oddelka za varstvo konkurence pri Siemensu Wolfgang Heckenberger. Po vsem svetu ima varuhe konkurence že več kot 100 držav. In ti organi so zelo aktivni, je opozoril.
V Evropi sta, denimo, v zadnjih letih odmevala primer manipulacij bank z liborjem in euriborjem, v katerih so izrečene kazni dosegle 1,7 milijarde evrov, ter primer kartelnega dogovarjanja proizvajalcev avtomobilskih stekel, v katerem so kazni znašale 1,4 milijarde evrov.
Družbam v primeru kršenja pravil konkurence grozijo kazni, še bolj pa jih lahko po žepu udari morebitna prepoved sodelovanja na javnih razpisih. Državni organi vse bolj k tožbam za odškodnino spodbujajo tudi zasebne stranke, je opozoril Heckenberger.
A spoštovanje pravil konkurence moramo jemati resno tudi zaradi osebne odgovornosti, je poudaril. Številni menedžerji so se zaradi kršenja pravil konkurence že znašli za zapahi. Posameznikom prav tako grozijo finančne kazni, pa izguba licenc ali dovoljenj, profesionalna diskvalifikacija in izguba ugleda ter različni drugi disciplinski postopki znotraj podjetja.
Podjetja morajo biti danes še posebej pozorna zaradi tako imenovanih programov prizanesljivosti, v okviru katerih organi dajejo "odpustke" podjetjem, ki jih prvi opozorijo na obstoj kartela in razkrijejo nove informacije. "Če si v kartelu, ne veš, kdo bo postal žvižgač. Ne veš, kako razmišljajo tvoji konkurenti," je opozoril Heckenberger.
Glede spoštovanja pravil konkurence pa je vodja oddelka za varstvo konkurence pri Siemensu opozoril še, da mora biti v podjetju jasno, da za načeli spoštovanja konkurence stoji najvišji menedžment. Ta mora svoje stališče tudi jasno komunicirati. Sicer pa mora podjetje prepoznati tveganja, svoje zaposlene primerno izobraževati in oblikovati ustrezne disciplinske sankcije za primer kršitev.
V okviru dogodka se je odvila tudi okrogla miza, na kateri je Klemen Podobnik z ljubljanske pravne fakultete izpostavil, da so zakoni pri nas zelo dobro napisani, saj smo jih morali spisati pod budnim očesom EU. Zatakne pa se pri izvedbi, še posebej pri sodiščih.
Podobnik je opozoril tudi na problem osveščanja javnosti. "Pri nas smo dolgo govorili o nacionalnih šampionih, ki jih moramo varovati pred tujci, in to je vplivalo na razvoj konkurenčne kulture v Sloveniji," je ocenil.
Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede se je dotaknil situacije na medijskem trgu in med drugim izpostavil vprašanje, koliko je sploh smiselno nadzorovati tradicionalne medije, ko pa se oglaševalski denar vse bolj seli na internet, kjer prevladujejo ameriške korporacije.
Direktorica Interseroha Mateja Mikec pa je opozorila, da se mora Slovenija boriti proti monopolom in oligopolom. "Če bomo dovolili koncentracije, bo Slovenija še naprej izgubljala konkurenčnost," je poudarila.
Slovensko-nemška gospodarska zbornica pod znamko Nemški forum napoveduje še več zanimivih dogodkov, na katerih želijo nemške izkušnje in znanje deliti s Slovenijo.
