Tako vladna stran sindikalni pravkar predstavlja v sredo sprejeta pogajalska izhodišča, a sindikati že vnaprej sporočajo, da na takšne ukrepe ne bodo pristali v nobenem primeru. Konkretnejših dogovorov danes ni pričakovati, sicer se pa pogajanj med drugim udeležuje tudi finančni minister Dušan Mramor.
Kot je pred začetkom prvega kroga pogajanj novinarjem pojasnil minister in glavni vladni pogajalec Koprivnikar, vladna izhodišča govorijo o triodstotnem znižanju mase plač. "Kako ga bomo dosegli in s kakšnimi ukrepi, ali z zmanjševanjem dodatnih stroškov, morda celo odpuščanjem, morda premestitvami, to je vse stvar pogajanj, zato ta trenutek ne morem govoriti o številkah," je dodal.
Iz sindikalnih vrst je bilo medtem slišati, da "smo očitno v vojnem stanju". Koprivnikar je danes izpostavil, da se s takšnimi navedbami strinja zgolj toliko, da so napovedali vojno gospodarski in javnofinančni nestabilnosti. "V tej vojni smo skupaj vsi na isti strani," je pristavil.
"Popuščanja tu ne more biti," pa je ob prihodu poudaril predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Kot je dodal, se pri plačah odpovedujejo že od leta 2008, rezultatov pa ni. "Država je v vse večji krizi, denar odteka, vemo, kaj se je dogajalo z bankami, s Tešem," je nanizal.
Pri tem je opozoril, da se javnega sektorja ne more uniformno obravnavati. Zdravnikov je v Sloveniji ta hip glede na povprečje v EU premalo in ne morejo na "ta način deliti usode s tistimi, ki jih je morda preveč, ali pa delajo premalo ali preslabo", je dejal Kuštrin.
Ob tem tudi policisti in vojaki ocenjujejo, da so trenutno predlagani varčevalni ukrepi vlade udar za zlasti uniformirane poklice. "V Slovenski vojski nimamo več kaj dati, plače so že tako majhne napram ostalemu javnemu sektorju. Sporočilo vladni ekipi bo, da smo javni uslužbenci dovolj prispevali k stabilizaciji javnih financ," je pred pogajanji dejal sekretar Sindikata ministrstva za obrambo Marjan Lah.
"Vsak govori samo o tistem ukrepu, ki se njega najbolj tiče, in ne vidi ostalih ukrepov, ki se tičejo drugih ali vseh," pa je povedal Koprivnikar in poudaril, da ukrepi ne ciljajo na nobeno posamezno poklicno skupino.
Vladna stran si sicer zlasti želi, da bi v plačnih pogajanjih prišli do ukrepov, ki bodo lahko bolj nagrajevali boljše delavce. Po mnenju Koprivnikarja se za zdaj še vedno vrtimo v krogu splošnih dodatkov in uravnilovke, ko bodo pa v pogajanjih prišli do ukrepov fleksibilnega nagrajevanja, pa bo postal bistveno bolj optimističen. Ti ukrepi namreč "dejansko vodijo v razvoj in boljšo kakovost javnega sektorja", je dodal.
Pogajalci imajo časa za dogovor do konca leta. Po besedah Koprivnikarja je dogovor nujen, saj ne morejo bežati od danih finančnih zavez.
Trenuten vladni predlog sicer vključuje podaljšanje zdaj veljavnih ukrepov in nekatere dodatne, predvsem znižanje različnih dodatkov. Poleg tega predvideva dodatno zmanjševanje števila javnih uslužbencev na letni ravni (trenutno je v veljavi en odstotek), a konkreten odstotek pri tem ukrepu ni naveden.
