JOHANNES HAHN - komisar za sosedsko politiko in širitev
Avstrijec se je rodil leta 1957 na Dunaju in je v predhodni Evropski komisiji zasedal položaj komisarja za regionalno politiko. Je član Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) in ima za seboj bogato politično kariero, ki jo je že v mladih letih začel v organih stranke, leta 1996 pa je postal poslanec regionalnega parlamenta na Dunaju. V kasnejših letih je bil tudi član dunajske vlade, od leta 2007 do 2010 pa je bil avstrijski minister za znanost in raziskave. Med zaslišanjem v parlamentu je zatrdil, da ne bo zastoja v širitvenih pogajanjih, a poudaril, da je njegov "leitmotiv" kakovost pred hitrostjo.
MARIANNE THYSSEN - komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve ter mobilnost delavcev
58-letna Belgijka je bila na majskih volitvah v vrstah flamskih krščanskih demokratov, ki jih je nekaj časa tudi vodila, znova izvoljena za evropsko poslanko; zasedla je položaj podpredsednice parlamentarnega odbora za ekonomske in monetarne zadeve. V Evropskem parlamentu je sicer sedela že od leta 1991. Je tudi podpredsednica Evropske ljudske stranke (EPP) in po izobrazbi pravnica.
KRISTALINA GEORGIEVA - podpredsednica komisije, pristojna za proračun in človeške vire
Bolgarijo je zastopala že v dosedanji komisiji, in sicer je bila komisarka za humanitarno pomoč in krizno odzivanje. 61-letnica ima za sabo dolgoletno kariero na različnih položajih v Svetovni banki. Pred tem je delala na različnih univerzah. Na evropski ravni, na kateri je članica EPP, je prejela naziva tako Evropejke kot komisarke leta.
HRISTOS STILIANIDES - komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje
Ciprčan je bil na volitvah konec maja izvoljen v Evropski parlament, v katerem je postal član odbora za proračun in delegacije za odnose z ZDA. Pred tem je bil leto dni tiskovni predstavnik ciprske vlade. 56-letni ciprski politik pripada vrstam vladajoče stranke Disy, ki je na evropski ravni članica EPP. Po poklicu je zobni kirurg, ki je po diplomi nadaljeval šolanje na področju politologije.
VERA JOUROVA - komisarka za pravosodje, potrošnike in enakost spolov
V češki vladi je od januarja vodila ministrstvo za regionalni razvoj. Nekdanja članica vladajočih socialdemokratov je leta 2011 prestopila v takrat ustanovljeno stranko Ano, ki je zmagala na majskih evropskih volitvah in se na evropski ravni uvršča k liberalcem (Alde). 50-letna Jourova je v preteklosti delovala na regionalni politični ravni. Od leta 2004 do leta 2006 pa je bila namestnica ministra za regionalni razvoj, pristojna za zadeve EU. Na zaslišanju v parlamentu najprej ni prepričala pristojnih odborov. Morala je pisno odgovoriti na dodatna vprašanja, nakar so ji poslanci vendarle dali pozitivno oceno.
MARGRETHE VESTAGER - komisarka za konkurenco
Leta 1968 rojena danska političarka prihaja iz vrst liberalne stranke Vestre, ki je v koaliciji z vladajočimi socialdemokrati. V vladi je od oktobra 2011 do imenovanja za kandidatko za komisarko zasedala položaj namestnice premierke in ministrice za gospodarstvo in notranje zadeve. V klopeh danskega parlamenta je vse od leta 2001, v preteklosti pa je zasedala tudi položaj ministrice za šolstvo in cerkvene zadeve. Na evropski ravni se uvršča v Alde.
ANDRUS ANSIP - podpredsednik komisije, pristojen za digitalni notranji trg
Estonski premier je bil od leta 2005 do 2014 - marca je odstopil s položaja prav z namenom, da bi postal član Evropske komisije. Pred tem je zasedal položaj ministra za gospodarstvo in komunikacije, šest let je bil tudi župan drugega največjega mesta v državi, Tartu. Leta 1956 rojeni Ansip prihaja iz vrst Alde. Ima diplomo iz kemije, med drugim pa je na začetku poklicne poti delal tudi v bančništvu.
JYRKI KATAINEN - podpredsednik komisije, pristojen za delovna mesta, rast in investicije
Bivši finski premier je junija odstopil s položaja, da je lahko zamenjal tedanjega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna, ki je šel v Evropski parlament. Konservativec Katainen je sicer finsko vlado vodil od leta 2011, kritiki pa mu očitajo, da je s svojo varčevalno politiko še zaostril gospodarsko krizo na Finskem. Pred tem je bil med letoma 2007 in 2011 finančni minister, Financial Times pa ga je leta 2008 razglasil za najboljšega finančnega ministra v Evropi. Prihaja iz EPP.
PIERRE MOSCOVICI - komisar za gospodarske in finančne zadeve, davke in carino
Francoz je bil od leta 2012 do marca letos francoski minister za gospodarstvo in finance. 56-letni ekonomist iz vrst francoskih socialistov je bil med letoma 1997 in 2002 minister za evropske zadeve, bil pa je tudi poslanec v Evropskem parlamentu. Francoski premier mu je maja letos zadal nalogo, da mora v šestih mesecih ugotoviti, kako bi evropske politike lahko bolje prispevale k rasti in ustvarjanju delovnih mest v Franciji. Na evropski ravni prihaja iz vrst socialistov (PES). Na zaslišanju je moral evropske poslance prepričevati, kako bo kot komisar zagotovil spoštovanje evropskih proračunskih pravil, ko mu to ni uspelo storiti v Franciji. Potrdili so ga šele po odgovorih na dodatna pisna vprašanja.
DIMITRIS AVRAMOPULOS - komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo
Od junija lani je bil 61-letni pravnik grški obrambni minister, pred tem pa je bil tudi zunanji minister in minister za turizem. Namestnik predsednika vladajoče grške konservativne stranke Nova demokracija, ki je članica EPP, je bil med letoma 1995 in 2002 tudi župan Aten. Je prijatelj turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in velja za enega glavnih zagovornikov tesnejših odnosov med sicer tradicionalno sovražno nastrojenimi Grki in Turki. Naknadno je prevzel še pristojnosti za področje državljanskih pravic, ki so ga odvzeli Madžaru Tiborju Navracsiscu.
NEVEN MIMICA - komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj
Ob vstopu Hrvaške v EU julija lani je postal komisar za zaščito potrošnikov. Tja je prišel s položaja podpredsednika hrvaške vlade, pristojnega za zunanje zadeve in evropsko integracijo. Pred tem je bil leta 1953 rojeni politik, ki pripada socialnim demokratom, na evropski ravni pa PES, med drugim glavni pogajalec v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU, poslanec in podpredsednik parlamenta.
PHIL HOGAN - komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja
Od leta 2011 je bil irski minister za okolje in lokalne skupnosti. 54-letnik iz vrst desnosredinske stranke Fine Gael, ki je članica EPP, velja za tesnega zaveznika premierja Ende Kennyja. Zaradi uvedbe davkov na vodo in nepremičnine ter obsežne reforme lokalnih oblasti velja za enega najmanj priljubljenih irskih politikov.
FEDERICA MOGHERINI - podpredsednica komisije in visoka zunanjepolitična predstavnica
41-letna Italijanka ima bliskovit politični vzpon - leta 2008 je bila izvoljena v italijanski parlament, februarja letos je postala najmlajša zunanja ministrica v zgodovini republike Italije, le pol leta pozneje pa je bila izbrana za vodjo evropske diplomacije. Diplomirala je na temo islama, njen prvi politični korak pa je bila pridružitev zvezi italijanskih mladih komunistov leta 1988, leta 2007 se je pridružila vodstvu italijanske levosredinske Demokratske stranke, ki je članica PES. V stranki je delala v zunanjepolitičnem oddelku. Opisujejo jo kot osebo, ki vselej opravi svojo nalogo.
VALDIS DOMBROVSKIS - podpredsednik komisije, pristojen za evro in socialni dialog
Bivši predsednik latvijske vlade je bil maja izvoljen v Evropski parlament. Konservativec (EPP) je od leta 2009 vodil desnosredinsko vlado, pod katero je Latvija v začetku letošnjega leta prevzela evro. Potem ko se je zrušila streha veleblagovnice, je Dombrovskis prevzel politično odgovornost in novembra lani odstopil. Star je 43 let. Pred evropskimi poslanci se je zavzel za okrepitev demokratične legitimnosti in upoštevanja socialnih faktorjev pri reševanju članic območja z evrom.
VYTENIS POVILAS ANDRIUKAITIS - komisar za zdravje in varnost prehrane
Litovec je bil rojen leta 1951 v Sibiriji, kamor so po sovjetski okupaciji deportirali njegove starše. Socialdemokrat (PES) je od leta 2012 litovski minister za zdravje, sicer pa je kirurg in ima tudi diplomo iz zgodovine. Bil je eden od podpisnikov litovske deklaracije o neodvisnosti.
JEAN-CLAUDE JUNCKER - predsednik Evropske komisije
59-letni Luksemburžan je bil na čelu luksemburške vlade od 1995 pa vse do leta 2013 in se je ponašal z nazivom premierja z najdaljšim stažem v Evropi. Sicer je v luksemburški vladi nepretrgoma deloval od leta 1982. Bil je tudi prvi šef evroobmočja, in sicer med letoma 2005 in 2013. Čeprav je ves čas deloval v luksemburški desnosredinski krščansko-socialni stranki, ki je članica EPP, zagovarja stališča, ki veljajo za "načela levice" in ga opisujejo za "najbolj socialističnega krščanskega demokrata, kar jih je".
TIBOR NAVRACSICS - komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in šport
Doslej je bil madžarski zunanji minister. Madžarsko diplomacijo je 48-letnik sicer vodil šele od začetka junija, pred tem pa je bil minister za pravosodje in kot tak "sokriv" za sporne pravosodne reforme in druge vladne politike na Madžarskem v minulih letih, zaradi česar je bil na zaslišanju deležen kritik evropskih poslancev. Naložili so mu dodatna pisna vprašanja, v katerih se je skušal čim bolj distancirati od donedavnega šefa, premierja Viktorja Orbana. Odbor za kulturo in izobraževanje je kljub temu zahteval zamenjavo resorja in Juncker mu je odvzel področje državljanstva. Navracsics je sicer član stranke Fidesz, ki je na evropski ravni članica EPP. Je politolog in strokovnjak za Balkan.
KARMENU VELLA - komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo
Leta 1950 rojeni Maltežan je od rosnih let vpet v domače politično življenje. Že z 18 leti se je pridružil laburistom (PES), ki jim je zvest vse odtlej. Leta 1976 se je prvič potegoval za sedež v malteškem parlamentu, položaj pa je odtlej opravljal nepretrgano 38 let. V minulih letih je bil večkrat minister, nazadnje je do imenovanja za komisarskega kandidata vodil resor za turizem. Vodil bo po novem združen portfelj za okolje in ribištvo. Okoljevarstvene organizacije so mu očitale, da je bil na zaslišanju neprepričljiv.
GÜNTHER OETTINGER - komisar za digitalno agendo
Nemec je bil v drugi komisarski ekipi Joseja Manuela Barrosa pristojen za energijo, od 1. julija letos pa tudi podpredsednik Evropske komisije. 60-letni politik iz vrst nemške Krščanske demokratske unije (CDU/EPP) je bil pred tem med letoma 2005 in 2010 ministrski predsednik nemške zvezne dežele Baden-Württemberg, v tem času pa je vodil tudi CDU v tej nemški zvezni deželi.
FRANS TIMMERMANS - prvi podpredsednik komisije, pristojen za agendo o boljši zakonodaji, medinstitucionalne odnose, pravno državo in listino za temeljne pravice
53-letni nizozemski laburist, čigar stranka je članica PES, se je po julijskem strmoglavljenju malezijskega potniškega letala na vzhodu Ukrajine izkazal kot krizni menedžer in postal eden najbolj priljubljenih politikov na Nizozemskem. V preteklosti je bil asistent evropskega komisarja Hansa van den Broeka. Je poliglot, saj poleg rodne nizozemščine in limburščine tekoče govori še angleško, nemško, francosko, italijansko, špansko in rusko. Ob nizu nalog je na koncu prevzel še pristojnosti za trajnostni razvoj. Junckerjeve desne roke, ki je na zaslišanju naredil zelo dober vtis na poslance, se je že prijel vzdevek "super komisarja".
ELZBIETA BIENKOWSKA - komisarka za notranji trg, industrijo in podjetništvo
50-letna Poljakinja je bila do imenovanja za komisarko namestnica premierja in ministrica za infrastrukturo in razvoj, minulih sedem let pa je bila na čelu delitve evropskih sredstev. Po imenovanju premierja Donalda Tuska za prihodnjega predsednika Evropskega sveta se jo je omenjalo tudi kot kandidatko za premierski stolček, mediji so jo ob tem pogosto označevali za najboljšo ministrico v Tuskovi ekipi. Strankarsko ni opredeljena, je pa na volitvah v parlament leta 2011 nastopila na listi vladajoče Državljanske platforme, ki je članica EPP. Ima diplomo univerze v Krakovu iz iranske civilizacije, pa tudi upravne in komercialne šole. V njen resor je Juncker na koncu vključil še vesolje, ki naj bi bilo prvotno v pristojnosti komisarja za promet.
CARLOS MOEDAS - komisar za raziskave, znanost in inovacije
44-letni Portugalec je bil doslej državni sekretar v uradu predsednika vlade. V njegovi pristojnosti je bil nadzor nad agencijo za spremljanje uresničevanja strukturnih reform, dogovorjenih v okviru mednarodnega programa pomoči državi, tako da so ga nekateri označili tudi za "ministra trojke". Moedas, ki ima diplomo MBA iz Harvardske poslovne šole, se je v delo v socialdemokratski stranki vključil z začetkom krize v območju evra, pred tem pa je med drugim delal za investicijsko banko Goldman Sachs.
CORINE CRETU - komisarka za regionalno politiko
Leta 1967 rojena romunska socialdemokratka v Evropskem parlamentu sedi od leta 2007. Je članica odbora za gospodarske in denarne zadeve, kar ustreza njeni izobrazbi, sicer pa je v svoji karieri opravljala tudi novinarsko delo. Bila je tudi tiskovna predstavnica romunskega predsednika v dveh mandatih Iona Iliescuja.
MAROŠ ŠEFČOVIČ - podpredsednik komisije, pristojen za energetsko unijo
Slovak je doslej v Evropski komisiji vodil resor za medinstitucionalne odnose in upravne zadeve. Šefčovič je na majskih evropskih volitvah vodil listo na Slovaškem vladajočih socialdemokratov in bil tudi izvoljen, a se je odločil ostati v komisiji. 48-letni slovaški diplomat je bil v preteklosti med drugim slovaški veleposlanik v Izraelu ter stalni predstavnik pri EU. Ima diplomo moskovskega državnega instituta za mednarodne odnose in bratislavske pravne fakultete. Najprej ga je Juncker predvidel za komisarja za promet in vesolje, nato pa je prevzel podpredsedniški položaj, ki naj bi po prvotnih načrtih pripadel neuspešni slovenski kandidatki Alenki Bratušek.
VIOLETA BULC - komisarka za promet
Magistrica znanosti za področje informatike je po spletu okoliščin v manj kot mesecu dni prepotovala pot od podjetnice prek ministrice za razvoj, strateške projekte in kohezijo v novi slovenski vladi do kandidatke za evropsko komisarko. Vrata do komisarske kandidature so se ji odprla po zavrnitvi Alenke Bratušek v Evropskem parlamentu. Velja za inovatorko, ki jo je življenjska pot v začetku kariere popeljala tudi v Silicijevo dolino, leta 2000 je ustanovila podjetje Vibacom, ki razvija orodja in rešitve za spodbujanje dolgoročne organske rasti podjetij na podlagi ključnih sposobnosti in vrednot.
MIGUEL ARIAS CANETE - komisar za podnebje in energijo
64-letnik je bil v aktualni španski vladi že drugič v svoji karieri minister za kmetijstvo, v vladajoči konservativni Ljudski stranki pa so ga izbrali tudi za vodjo liste na letošnjih evropskih volitvah. V Evropskem parlamentu je sedel od leta 1986 do leta 1999 in je dobro znan v bruseljskih krogih. A njegov ugled je utrpel kar nekaj škode zaradi nerodne seksistične opazke med letošnjo kampanjo za evropske volitve. Izjavil je namreč, da se je v televizijskem soočenju moral držati nazaj, ker je bila njegova sogovornica ženska. Evropski poslanci so mu sicer očitali navzkrižje interesov zaradi domnevnih povezav z naftno industrijo, a so mu vendarle dali zeleno luč, ko je pristojni odbor presodil, da navzkrižja ni.
CECILIA MALMSTRÖM - komisarka za trgovino
Švedinja je bila v iztekajočem se mandatu evropska komisarka za notranje zadeve. 46-letna liberalka je bila pred tem tudi evropska poslanka in švedska ministrica za evropske zadeve. Kot evropska poslanka je sprožila spletno kampanjo za stalni sedež Evropskega parlamenta v Bruslju, ki je kot prva tovrstna peticija zbrala milijon podpisov, v domovini se je zavzemala za uvedbo evra. Eden njenih prvih ukrepov na položaju komisarke pa je bil predlog direktive za ostrejše sankcije proti spolnim zlorabam otrok. Na njenem zaslišanju je prišlo do nepričakovanih zapletov, med drugim zaradi njenega spreminjanja stališč o spornem vprašanju zaščite investitorjev v trgovinskem sporazumu z ZDA.
JONATHAN HILL - komisar za finančno stabilnost, finančne storitve ter kapitalske trge
Britanec je bil od začetka lanskega leta do sredine julija na čelu zgornjega doma britanskega parlamenta, lordske zbornice. 54-letni lord, čigar imenovanje za britanskega kandidata za komisarja je bilo dokaj presenetljivo, velja za zmernega evroskeptika. V vrstah britanskih konservativcev, ki so v Evropskem parlamentu člani evropskih konservaticev (ECR), je zasedal več položajev v vladi, bil je tudi svetovalec nekdanjega premierja John Majorja. Kasneje se je ukvarjal s političnim lobiranjem in piarovskim svetovanjem. Ker je bil na prvem zaslišanju pred poslanci neprepričljiv, ga je kot edinega izmed kandidatov poleg pisnih odgovorov na dodatna vprašanja doletelo še drugo zaslišanje.
