Pri ugotovljeni protiustavnosti je ustavno sodišče sprejelo ugotovitveno odločbo in določilo tudi način izvršitve odločbe. Upoštevaje razloge zanjo je izpeljava postopka za pripravo in sprejetje sklepa o manjši širitvi območja stavbnih zemljišč po 29. členu prepovedana. Ker je v prosti presoji zakonodajalca, ali bo uredil v pravnem redu poseben postopek za pripravo in sprejetje aktov o manjših širitvah območij stavbnih zemljišč, ustavno sodišče ni določilo roka za odpravo ugotovljene protiustavnosti. Če pa se bo zakonodajalec odločil urediti tak postopek, mora pri tem upoštevati razloge iz te odločbe glede sodelovanja javnosti.
Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje dela zakona o prostorskem načrtovanju, ki omogoča širitev območij stavbnih zemljišč do 5000 kvadratnih metrov zgolj s sklepom občinskega sveta, je na ustavno sodišče vložil Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC.
Pobudniki menijo, da je pravna ureditev prostorskega načrtovanja nerazumna in notranje neusklajena. Izpodbijani 29. člen, ki dopušča manjšo širitev območja stavbnih zemljišč, naj bi še dodatno prispeval k njeni razgradnji. Navedeni člen, ki v obdobju do 1. januarja 2015 omogoča sprejetje odločitev o širitvi območja stavbnih zemljišč po poenostavljenem postopku, po mnenju pobudnikov nasprotuje vsem standardom prostorskega načrtovanja.
V tem postopku je izključeno sodelovanje strokovne in splošne javnosti, izključeno je sodelovanje nosilcev urejanja prostora in s tem usklajevanje različnih interesov. Iz postopka je izključena tudi celovita presoja vplivov na okolje. Pobudniki navajajo, da je zakonodajalec kot izjemo od splošne ureditve prostorskega načrtovanja omogočil manjše širitve območij stavbnih zemljišč z 29. členom novele najprej zgolj za občine, ki še niso uveljavile občinskega prostorskega načrta (OPN).
Skladno z drugim odstavkom 153. člena ustave 7. člen Aarhuške konvencije zavezuje zakonodajalca pri sprejemanju zakonov. Zato bi moral v zakonu, s katerim je občinam omogočeno sprejemanje odločitev o namenski rabi njihovega prostora, določiti postopkovna pravila za učinkovito vključitev javnosti v pripravo takih odločitev. Ker v postopku priprave sklepa o širitvi območja stavbnih zemljišč po 29. členu novele zakona o prostorskem načrtovanju udeležba javnosti ni urejena, je navedeni člen v neskladju s 7. členom Aarhuške konvencije in posledično z drugim odstavkom 153. člena ustave, ugotavlja ustavno sodišče.
Iz 7. člena Aarhuške konvencije izhaja dolžnost pogodbenic, da zagotovijo pregledno in pravično udeležbo javnosti pri pripravi načrtov in programov v zvezi z okoljem. Pri tem morajo zagotoviti ustrezno časovno obdobje za posamezne faze pri udeležbi javnosti, da je na voljo dovolj časa za obveščanje javnosti.
Osem nevladnih organizacij je februarja lani na ustavno sodišče poslalo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje dela zakona o prostorskem načrtovanju, ki omogoča širitev območij stavbnih zemljišč do 5000 kvadratnih metrov zgolj s sklepom občinskega sveta. Ustavno sodišče je nato aprila lani sklenilo do končne odločitve zadržati izvajanje dela 29. člena, sedaj pa je izvajanje dokončno prepovedalo zaradi ugotovljene neskladnosti z ustavo.
