Škrleca, državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu v času ministrovanja Aleša Zalarja, je na mesto direktorja vrhovnega državnega tožilstva imenovala vlada Boruta Pahorja tik pred koncem mandata. Vlada Janeza Janše je odločbo o imenovanju razveljavila zaradi nepravilnosti pri uporabi določb novele zakona o državnem tožilstvu. Škrlec je razveljavitev odločbe o imenovanju skušal izpodbijati s tožbo pred upravnim sodiščem, a ga je to zavrnilo. Aprila 2013 ga je državnotožilski svet nato ponovno potrdil na položaj generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva.
Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da so vrhovno državno tožilstvo že zaprosili za dokumentacijo, a te še niso prejeli.
Postopek v zvezi z imenovanjem Škrleca na položaj vodi tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Kot so na komisiji pojasnili za STA, postopek vodijo na osnovi prijave iz junija 2012. Informacij o postopku in vmesnih ugotovitev sicer glede na to, da je postopek še v teku, na KPK ne morejo posredovati, so pa pojasnili, da je Zalar v zvezi s to zadevo uporabil pravna sredstva zoper postopek komisije.
KPK naj bi sicer po poročanju spletnega Žurnala24 neuradno naletela na precej podobne kršitve, kot jih je v postopku imenovanja Škrleca ugotovila tako tedanja Janševa vlada, ko je Škrleca razrešila, kot tudi upravno sodišče, ki je razrešitev potrdilo.
Zadeva je bila, kot pojasnjujejo na KPK, že večkrat v presoji na upravnem in vrhovnem sodišču, pri čemer pa odločitev še vedno ni pravnomočna. Upravno sodišče je s svojo zadnjo odločitvijo v septembru 2013 ponovno zavrnilo tožbo Zalarja in pritrdilo argumentom komisije, vendar je zadeva zaradi pritožbe ponovno na vrhovnem sodišču. Poleg tega je sodišče komisiji v začetku letošnjega leta izdalo začasno odredbo, tako da komisija s postopkom ne more zaključiti.
Okoliščine postopka imenovanja preverjajo tudi na ministrstvu za pravosodje. Nadzor bodo zaključili predvidoma do konca leta, ko bodo izdali tudi poročilo, so pojasnili za STA.
Skladno s pravilnikom o nadzoru mora nadzorna skupina po zaključenem nadzoru ministru poslati poročilo o izvedenem nadzoru, ki mora med drugim vsebovati obrazložitev morebitnih ugotovljenih nepravilnosti. Poročilo minister nato predloži vodji državnega tožilstva, nad katerim se je izvajal nadzor.
Nadaljevanje postopka je nato odvisno od same vsebine poročila, saj mora vodja tožilstva, v primeru, da poročilo vsebuje navedbe o ugotovljenih nepravilnostih, najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu poročila ministru pisno sporočiti način in rok za odpravo nepravilnosti, prav tako pa mora ministra seznaniti o odpravi nepravilnosti.
Zakon za primer, če vodja državnega tožilstva zadev državnotožilske uprave ne opravlja v skladu s predpisi ali če jih ne opravlja pravočasno, kot možno sankcijo predpisuje tudi razrešitev funkcije vodje, pojasnjujejo na ministrstvu.
