c S

Prenovljeni predlog zakona o partnerski skupnosti v javni razpravi

15.10.2014 14:11 Ljubljana, 15. oktobra (STA) - Osnutek predloga zakona o partnerski skupnosti, ki ga je ministrstvo za delo danes posredovalo v javno razpravo, ureja partnersko skupnost kot skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki skleneta partnersko skupnost. Ta ima enake pravne posledice kot sklenjena zakonska zveza med dvema osebama različnega spola. Javna razprava je predvidena do 15. novembra.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je v pogovoru za STA, ki bo v celoti objavljen v petek, izrazila mnenje, da pri sprejemanju zakona ne bo večjih težav. Tudi pri razpravah o referendumsko sicer zavrnjenem družinskem zakoniku ni bilo nasprotovanja izenačitvi pravic med partnerkama oz. partnerjema, je spomnila.

Meni, da bi zakon lahko sprejeli do konca letošnjega leta ali v začetku prihodnjega. Potem pa se bo direktorat za družino osredotočil na pripravo zakona o družinah, ki ga po njenih besedah potrebujemo predvsem zaradi zaščite najbolj ranljivih.

Predlog zakona o partnerski skupnosti ureja tudi nesklenjeno partnersko skupnost, in sicer kot dalj časa trajajočo življenjsko skupnost dveh žensk ali dveh moških, ki nista sklenila partnerske skupnosti, enako kot zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola. Predlog ne posega na področje posvojitev in tudi ne na področje oploditve z biomedicinsko pomočjo, tako da bo na teh dveh področjih še naprej veljala sedanja ureditev, so sporočili z ministrstva.

Trenutno veljavna pravna ureditev ureja pravni položaj istospolnih partnerskih skupnosti v zakonu o registraciji istospolne partnerske skupnosti, ki poleg registracije istospolne partnerske skupnosti partnerjema te skupnosti priznava tudi določene pravice in obveznosti predvsem na premoženjskopravnem področju. Predlagani zakon pa odpravlja registracijo. Partnerja bosta po novem lahko tudi na slovesen način sklepala partnersko skupnost.

S predlogom odpravljajo tudi neenakosti na nekaterih drugih področjih. Brezposelni registrirani partner se tako denimo trenutno ne more zdravstveno zavarovati po svojem partnerju. Po zdaj veljavni zakonodaji partner v registrirani istospolni skupnosti ne more kot svojca obiskati obsojenca na prestajanju kazni zapora. Preživeli istospolni partner najemnika stanovanja pa nima pravice, da zahteva sklenitev najemne pogodbe. V različnih zakonih so še druge neenakopravnosti, ki jih je ustavno sodišče v preteklosti že ugotavljalo.

Predlog so v javno razpravo poslali že aprila, vendar nadaljnje obravnave ni bilo, ker je vlada lahko opravljala le tekoče posle, medtem ko nove zakone lahko v skladu z ustavo pripravlja le vlada s polnimi pooblastili.

Nekatere pripombe iz javne razprave, predvsem tiste, ki so se nanašale na obdobje uveljavitve nove ureditve ter preoblikovanje obstoječih skupnosti, so upoštevali že v zdajšnjem predlogu. Prav tako so upoštevali nekatere pripombe iz medresorskega usklajevanja.

V predlagani ureditvi upravne enote ne bodo več presojale, ali so izpolnjeni pogoji za preoblikovanje registrirane istospolne partnerske skupnosti v partnersko skupnost. Poleg tega bosta partnerja lahko izjavila, da želita ali ne želita preoblikovanja njune skupnosti, njuna izjava pa bo imela učinek z dnem, ko bo podana.

Na ministrstvu poudarjajo, da ljudje ne smejo biti neenako obravnavani na podlagi spolne usmerjenosti. Enako je v dveh postopkih za oceno ustavnosti odločilo ustavno sodišče, in sicer z odločbama iz julija 2009 in marca letos. Ugotovilo je neskladje pri pravni ureditvi dedovanja, ki se nanaša na dedovanje v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ter v primeru neregistrirane življenjske skupnosti istospolno usmerjenih partnerjev. Oba roka, v katerih bi državni zbor moral odpraviti ugotovljeni neskladji, sta že potekla.