Neodvisna raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo kot spletno anketo od decembra 2012 izvaja trženjsko svetovalna in raziskovalna družba Valicon, meri splošno razpoloženje državljanov in njihova pričakovanja na eni ter zaupanje v institucije in poklice na drugi strani.
Kot je pojasnil partner v Valiconu Andraž Zorko, merijo stopnjo zaupanja v 21 institucij oz. organizacij in 20 poklicev tako, da primerjajo število tistih, ki jim zaupajo in tistih, ki jim ne. Med institucijami uživajo najvišjo stopnjo zaupanja mala slovenska podjetja (stopnja zaupanja je 61 odstotkov). Najbolj se je stopnja zaupanja povišala pri sodiščih, in sicer za dodatnih 19 odstotnih točk glede na leto 2013, a je ta še vedno na negativni strani. Zorko v tem vidi vpliv zadnjih sodnih procesov.
Relativno visoko povišanje beležijo še vojska (+17 točk), policija (+11 točk) in tuja velika podjetja (+15 točk) - omenjene tri imajo pozitivno stopnjo zaupanja. Zorko znatno povečanje stopnje zaupanja v vojsko pripisuje njenemu posredovanju ob letošnjem žledu, večje zaupanje policiji pa številnim odmevnim kriminalističnim preiskavam. Znatno višje je tudi zaupanje v institucijo predsednika republike, zasluge za to pa Zorko pripisuje Borutu Pahorju, ki je funkcijo nastopil po prvi meritvi v letu 2012.
Znižala se je stopnja zaupanja v zdravstvo, ki pa še vedno zaseda mesto na pozitivni strani zaupanja. Zadnja štiri mesta na negativni strani zasedajo vlada, stranke vladne koalicije, stranke opozicije (med enimi in drugimi ni značilne razlike že od začetka merjenja) in povsem na dnu DZ.
Med vsemi poklici in posamezniki ter gledano na splošno v Sloveniji daleč najvišje zaupanje uživajo gasilci (92 odstotkov), sledijo jim znanstveniki (77 odstotkov). Zaupanje se je najbolj dvignilo sodnikom (+20 točk), vojakom (+14 točk) in policistom (+12 točk). Povsem na dnu so politiki na splošno (-92 odstotkov), po lestvici navzgor pa sledijo ministri, direktorji, sindikalisti, državni uradniki, duhovniki in občinski uradniki - pri nobenem od naštetih ni prišlo do spremembe na bolje glede na leto 2013.
Na ravni zadovoljstva in pričakovanj z zvezi s slovensko družbo se je stanje občutno izboljšalo, predvsem glede na december 2012, je povedal Zorko. Delež osebno srečnih, ne glede na to, kako gledajo na prihodnost, se je zvišal z dobrih 39 odstotkov na slabih 44 odstotkov. Vsak peti prebivalec Slovenije je srečen in optimističen glede prihodnosti, je pojasnil in dodal, da upada tudi delež zelo nezadovoljnih in črnogledih.
V prvem polletju 2014 je tako delež tistih, ki so zadovoljni ali nekaj vmes (torej niso nezadovoljni), hkrati pa menijo, da gredo stvari na bolje ali ostajajo na istem (torej niso črnogledi), občutno višji, to je skoraj 16 odstotkov, medtem ko je bil ta delež v letu 2013 slabih 12 odstotkov, decembra 2012 pa le dobrih šest odstotkov. Podobno je višji tudi delež tistih, ki so sicer nezadovoljni, a niso črnogledi - dobrih 23 odstotkov glede na dobrih 14 odstotkov decembra 2012.
Decembra 2012 je v anketi sodelovalo 1733 oseb, starih od 18 do 65 let, med februarjem in decembrom 2013 je sodelovalo 577 oseb, v prvem polletju 2014 pa 898 oseb. Kot je pojasnil Zorko, so prvo meritev opravili v času protestov, druga meritev pa zajema obdobje prehodne vlade. Naslednjo meritev bodo po Zorkovih besedah opravili decembra letos in tako zabeležili odstopanja v razpoloženju in zaupanju po nastopu vlade Mira Cerarja.
