Do takrat pa, dodajajo, dodatnih informacij v zvezi z odločitvijo oziroma njeno vsebino s sodišča ne morejo posredovati.
Vrhovni sodniki so z zasedanjem, v katerem so odločali o zahtevi za varstvo zakonitosti, začeli v torek, vendar prvi dan odločitve še niso sprejeli. Zato so sejo nadaljevali danes.
Reporter in Večer sicer poročata, da naj bi po njihovih neuradnih informacijah sodniki zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnili. Večer dodaja, da naj bi sodniki takšno odločitev sprejeli s tremi glasovi za in dvema proti.
Poslanec SDS Branko Grims je za novinarje že dejal, da "če je to res, bo zgodba doživela svoj epilog na ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice. Potem se bo tem gospodom še krepko kolcalo," je dejal po seji odbora za obrambo.
Janša pa se je zvečer odzval s tvitom: "Slučajno #patria spet tik pred volitvami že šestič, pa še partijska komisija o odvzemu mandata na isti dan. Postali dežela slučajev in ovac."
V senatu je bilo sicer pet sodnikov vrhovnega sodišča, predsedoval pa mu je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Poleg njega so v senatu sedeli še sodnica poročevalka Vesna Žalik, Maja Tratnik, Marko Šorli in Damijan Florjančič.
Prvostopenjsko sodišče je junija lani predsednika SDS Janeza Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov.
Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janšo je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Vsi trije so zoper takšno odločitev podali zahtevo za varstvo zakonitosti, o katerih je senat vrhovnega sodišča odločil danes.
Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča ter zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona.
Nekdanji vrhovni sodnik Vasilij Polič je za STA ob tem pojasnil, da mora sodišče tudi v primeru ugoditve zahteve, torej če sodbo razveljavijo ali delno razveljavijo, o morebitni prekinitvi kazni odločati posebej. O tem lahko odloča na podlagi predloga obrambe, lahko pa se za to odločijo tudi sami, na podlagi zakona. Če bi vrhovno sodišče odločilo, da se zapornika izpusti, pa bi o tem takoj obvestilo Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, je dejal. Takega obvestila sicer ne na upravi ne v zaporu na Dobu za zdaj niso dobili, poročajo mediji.
Poleg zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču imajo obsojeni možnost pravico iskati tudi na ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice, če menijo, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Vsi trije so namreč ves čas procesa vztrajali, da gre za politično motiviran proces in da niso krivi.
Tako lahko vrhovno sodišče po besedah Poliča o prekinitvi prestajanja kazni odloča tudi v primeru, če zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne, odločitev o prekinitvi pa bi se v tem primeru nanašala na čas, ko o tem odločata ustavno in evropsko sodišče.
Če navedbe o zavrnitvi Janševe zahteve za varstvo zakonitosti držijo, je to za Odbor 2014, ki je bil ob odhodu Janše v zapor ustanovljen z namenom zaščite njegovih človekovih pravic, pričakovana novica, "glede na to, da v senatu sedi tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki je v preteklosti že dokazal, da je njegova strokovna objektivnost pod velikim vprašanjem", so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so dodali, da Masleša načelo nepristranskosti "krši tako, da je to vidno tudi z lune".
Odbor bo tako s shodi pred vrhovnim sodiščem nadaljeval do javne objave sodbe, nato pa bodo svoje aktivnosti preselili pred ustavno sodišče.
V odboru za preprečevanje zlorab v pravosodju Zbora za republiko pa so danes izrekli zaskrbljenost, ker so v preteklih mesecih vrhovnemu sodišču posredovali več pozivov in pisem v zvezi z odločanjem v zadevi Patria. Nobeno od teh pisem pa ni dobilo odziva.
Prav tako protestirajo, da vrhovno sodišče ni bilo sposobno odločati o prekinitvi prestajanja kazni zapora za Janeza Janšo, čeprav mu, kot so prepričani, zakonska določba to nalaga.
