Današnjo nujno sejo komisije za poslovnik so predlagali v poslanski skupini ZaAB, in sicer zaradi dogajanja pred zaslišanjem tedaj ministrskih kandidatov Dušana Mramorja in Gorana Klemenčiča. Predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Šircelj in predsednica komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl, oba poslanca SDS, sta namreč tedaj sklicala seji zainteresiranih delovnih teles, na katerih bi zaslišali ministrska kandidata.
Poslanci SMC, DeSUS, SD, ZL in ZaAB se sej niso udeležili z obrazložitvijo, da sta ju Šircelj in Irglova sklicala v nasprotju s poslovnikom in parlamentarno prakso. V ZaAB pa so zahtevali tudi sklic seje komisije za poslovnik, v gradivu zanjo pa so predlagali razlago poslovnika, po kateri se vsak kandidat za ministra predstavi zgolj pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora, ki je ustanovljeno za področje, na katerem bo opravljal funkcijo.
Jani Möderndorfer (ZaAB) je na današnji seji komisije za poslovnik v imenu predlagateljev ocenil, da so v SDS z omenjenima sklicema sej ovirali sestavo vlade. Poslovnik po njegovih besedah ne predvideva zaslišanj kandidatov pred zainteresiranimi delovnimi telesi, zato je Möderndorfer ravnanje SDS označil za "neke vrste politično pobalinstvo in nagajanje". Če bi kandidate za ministre lahko zasliševalo vsako delovno telo, bi zamudili vse roke za imenovanje vlade, je še opozoril.
Tomaž Lisec (SDS) je zavrnil očitke o pobalinstvu in nagajanju. Kot je poudaril, predlagatelj seje ni navedel niti enega argumenta za kršitev poslovnika. Šircelj in Irglova sta seje delovnih teles sklicala pravočasno in nikjer v poslovniku ni navedeno, da jih ne bi smela, je pojasnil. Irglova je potrdila, da sklic takšnih sej res doslej ni bil parlamentarna praksa, a to še ne pomeni, da bi bil v nasprotju s poslovnikom.
Jože Tanko (SDS) je dodal, da za izvajanje poslovnika skrbi predsednik DZ Milan Brglez, ta pa ob sklicu sej ni ukrepal, prav tako ni sklicateljev ne ustno ne pisno opozoril. Obenem je Tanko izpostavil, da je poslovnik v tem delu nedosleden, saj pojem pristojnega delovnega telesa ni nikjer opredeljen.
V SMC so se povečini strinjali s stališčem Möderndorferja, da je bil poslovnik v primeru sklica sej zainteresiranih delovnih teles uporabljen v napačne namene. Sprva so sicer poudarjali, da poslovnik ne potrebuje dodatne razlage, tudi vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer je poudarila, da je poslovnik v tem delu jasen.
Ker pa je več članov iz vrst SDS napovedovalo, da nameravajo s tovrstno prakso nadaljevati, so v SMC nazadnje pristali na predlog Jasne Murgel (SMC), da razlago tega člena vendarle sprejmejo, so jo pa tudi nekoliko dopolnili.
Kandidate za ministra bo odslej tako zasliševalo le še pristojno delovno telo DZ, ki je ustanovljeno za področje, na katerem bo opravljal funkcijo ministra. Kandidat bo na njej odgovarjal na vprašanja njegovih članov in ostalih poslancev, ki so se udeležili predstavitve.
Obenem nova razlaga določa, da se določbe poslovnika o matičnem in zainteresiranem delovnem telesu ne uporabljajo v postopku imenovanja ministrov.
